Poletje prinaša sonce, dopust in … težave za vrtičkarje. Medtem ko uživamo na obali ali v hribih, domači vrt lahko hitro postane žrtev sončne pripeke in suše. Rastline ovenijo, zemlja razpoka, pridelek pa ostane bolj grenak kot sladek. Kaj lahko naredimo, da bodo naše vrtnine preživele vročinski val – z nami ali brez nas?
Zemlja, ki jo močno obsije sonce, se hitro izsuši, zlasti če je rahla in peščena. Voda iz nje izhlapi še preden jo rastline sploh srkajo. Najbolj na udaru so mlade sadike, solata, fižol, kumare in zelišča s plitvim koreninskim sistemom. Tudi paradižnik, čeprav je na prvi pogled robusten, v vročini hitro razvije ožgane liste in se mu začnejo pokati plodovi.
Zalivanje – umetnost, ne rutina
Napaka številka ena je zalivanje čez dan. Voda takrat izhlapi hitreje, kot jo zemlja vsrka, kapljice na listih pa delujejo kot leče in lahko povzročijo sončne opekline. Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je zrak hladnejši in ima voda čas, da pronica do korenin.
Pomembno je zalivati redkeje, a globlje. Raje vsak tretji dan temeljito, kot vsak dan malo. Tako spodbudimo rastline, da poženejo korenine globlje, kjer je zemlja hladnejša in bolj vlažna. Zgornja plast zemlje naj bo rahlo zrahljana, da voda lažje pronica navzdol.
Kaj pa med dopustom?
Tukaj se začne pravo vrtičkarsko načrtovanje. Če nimate zanesljivega soseda, ki bi vsak drugi večer opravil vodno terapijo namesto vas, so tukaj triki:
Kapljično namakanje s časovnikom je zanesljiv in ne tako drag sistem za vrtove.
Zamaški plastenk, zapičeni v zemljo, sproščajo vodo počasi in postopoma.
Količki z glinenimi lončki ali kupljene “vodne kepe” so dobra pomoč za krajše odsotnosti.
Zastirka (mulč) iz slame, trave ali lubja zmanjšuje izhlapevanje in hladi korenine.
Glinena posoda ali vedro zakopano do roba, napolnjeno z vodo, skrbi za počasen dotok vlage v okolico.
Zaščitni triki v najbolj vročih dneh
Rastline si ne morejo izbrati sence – jim pa jo lahko priskrbimo mi. Nad solato lahko napnemo senčno mrežo ali belo rjuho. Papriko in kumare v loncih lahko za nekaj ur prestavimo pod nadstrešek. Tudi paradižnik, ki je sicer sonca vajen, včasih hvaležno sprejme kakšno uro popoldanske sence.
Če opazite, da rastline zvečer žalostno visijo, a se zjutraj poberejo – ni še nujno, da trpijo žejo. To je obrambni mehanizem. Če pa so listi povešeni tudi zjutraj, potem je voda nujna.
Kako prilagoditi rastline soncu?
Tako kot mi, tudi rastline potrebujejo nekaj dni, da se navadijo na vročino. Sadike, ki ste jih vzgojili v notranjosti ali v rastlinjaku, je treba “utrjevati”, torej postopoma navajati na sonce in veter. Najprej jih za nekaj ur prestavite na senco, šele nato na polno sonce. Tako se izognemo šoku, ki lahko povsem zaustavi rast ali celo uniči rastlino.
Pri občutljivejših rastlinah pomaga tudi delna zasaditev ob višje rastline, ki jim dajejo naravno senco – na primer solato posadimo med paradižnike ali fižol ob koruzo.
Vrt, ki zmore brez vas
Popolnoma brez dela in skrbi ne gre, a z nekaj načrtovanja lahko vrt v vročini preživi tudi brez vsakodnevne nege. Ključ je v izbiri odpornosti: sadite rastline, ki so prilagojene vročini (npr. rožmarin, žajbelj, čičerika, rdeča pesa, blitva), ter vlagajte v kakovostno zemljo, ki zadržuje vlago. In ne pozabite – vrt je živ organizem, ki vas bo nagradil, če zanj poskrbite tudi, ko vi iščete osvežitev kje drugje.
