“Gospodična, lahko en podpis,” s temi besedami mi pristopi moški, po hitri oceni star okoli 40 let. Mislim si – in kasneje tudi rečem: “Verjetno želite tudi denar?”
Pove mi, da je del skupnosti Lautari in njenega pedagoško-rehabilitacijskega programa. Še preden s podpisom (in prostovoljnim prispevkom) » izrazim« podporo, mi poklicna deformacija ne da miru, zanima me kdo pravzaprav je.
Matej Vuković mi brez zadržkov pove, da je nekdanji odvisnik, njegova pot do ozdravitve se je začela pred 6 leti. »Bilo je težko,« prizna nekdanji dolgoletni odvisnik od heroina. V skupnost Lautari, ki se nahaja v Italiji, je odšel prostovoljno, po tem, ko je prišel do dna in spoznanja, da ne želi biti več suženj odvisnosti. »Če ne bi odšel prostovoljno, ne bi nikoli premagal odvisnosti,« naglas razmišlja, zakaj mu je uspelo.
Po dolgih letih težkega odvajanja, borbe samim s sabo, zdaj pomaga drugim. V program, ki je prostovoljen in brezplačen, so vključeni polnoletni odvisniki. Trenutno je najmlajši odvisnik star 19, najstarejši odvisnik pa šteje 63 let. “Trenutno je v porastu uporaba kokaina.” A najmlajši odvisnik, ki je vključen v program ne trpi za kemično odvisnostjo, 19-letnika so tako močno zasvojile računalniške igrice, da je popolnoma izgubil stik z realnostjo. Vuković opozori, da so te odvisnosti primerljive z odvisnostjo od trdih drog. Znani so primeri, ko so si nekateri posamezniki nameščali plenice, da niso rabili hoditi na stranišče in nemoteno igrali igrice.
Povratniki
Program odvajanja od odvsnosti traja približno tri leta, pove sogovornik. V skupnost se na ponovno zdravljenje vrne okoli 30 odstotkov odvisnikov. Pogovor nadaljujeva okrog 63-letnika, ki se že desetletja vrti v začaranem krogu. “On bo v skupnosti ostal,” pove Vuković. A cilj skupnosti je resocializacija, odvisnike naučiti, da se ponovno vključijo v družbo in tudi trg dela. Skupnost na koncu terapevtskega programa ponuja tudi priložnost, da ozdravljeni odvisniki postanejo del osebja v delovnih zadrugah. V skupnosti sicer vzrejajo živali, skrbijo za hleve, imajo mizarske delavnice in restavrirajo pohištvo, ukvarjajo se tudi s proizvodnjo vina.
Skupnost je bila ustavljena leta 1992 in jo priznava Dežela Lombardija. Gre za finančno avtonomno inštitucijo, ki je neodvisna od pomoči države in družin odvisnikov. Zaradi vseh prej naštetih aktivnosti je mogoče, da v skupnosti odvisniki bivajo brezplačno. Seveda del sredstev prihaja tudi s strani donacij. Matej Vuković mi je, še posebej s primerom 19-letnika, dal misliti. Odvisnosti imajo več obrazov- a skupno eno- izgubo bistva. In dokler se nekdo trudi to bistvo ponovno poiskati, je vreden najmanj podpisa podpore.
