V življenju veliko šteje prvi vtis. In Luka Dončić je v ekipi Lakersov pustil odličnega. Slovenski košarkarski superzvezdnik je ob zmagi Los Angeles Lakersov nad Utah Jazz (132:113) v dobrih 23 minutah igre prispeval 14 točk ter ob tem zbral še pet skokov in štiri podaje.
Debi je, ne glede na dogajanje v zadnjem tednu, izpeljal vrhunsko ter razveselil tako slovenske navijače kot tudi privržence Jezernikov. Prav gotovo si ni mogel želeti boljšega začetka, še posebej glede na vse okoliščine, ki so spremljale njegov prestop.
Morda smo kot lokalni medij premajhni in premalo kompetentni, da bi globlje analizirali vrhunski šport, vendar mimo Dončića preprosto ne moremo. Njegov prestop je namreč zgodba, ki presega zgolj košarko – je zgodba o lojalnosti, presenečenjih, poslovnih odločitvah in nenazadnje tudi o karmi.
Kaj smo se naučili iz tega nepričakovanega prestopa? Da v življenju ni vedno pomembno, kako dober si ali kako priljubljen postaneš – ko imajo drugi drugačne načrte, se vse lahko spremeni v trenutku. Lahko gre za odločitev vodstva, poslovni interes ali pa preprosto igro usode. Dončića je menjava zagotovo zabolela, kot nož v hrbet. Po poročanju medijev ga bo po finančni plati prizadela še bolj, saj bo zaradi tega zaslužil kar 116 milijonov dolarjev manj, kot če bi ostal v Dallasu. A čeprav se ta izguba sliši vrtoglavo, ni dvoma, da bo Luka to razliko zlahka nadoknadil.
V Los Angelesu so ga sprejeli odprtih rok – tako soigralci kot tudi navijači, ki so mu izkazali veliko podporo. Dodatno presenečenje jih je čakalo že pred tekmo, saj so v dvorani dobili drese s številko 77, ki Dončića spremlja že dolga leta. Simbolično – število sedem velja za pravljično, Dončić zdaj živi drugo pravljico.
Ne želimo biti privoščljivi, a ob tem prestopu smo se naučili še nekaj – kako deluje karma, če v njo verjamete. Anthony Davis, ki je v Dallasu zasedel Dončićevo mesto, se je že na svoji prvi tekmi poškodoval in bo odsoten dalj časa. Poškodbam zvezdnikov seveda nikoli ne privoščimo, toda vodstvu Dallasa … Ob tem se marsikdo z nasmeškom spomni njihovih očitkov na račun Dončićeve forme in domnevne nagnjenosti k poškodbam.
Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, pravi pregovor. Danes se smejijo Dončić in Lakersi – in upamo, da bo ta smeh odmeval še dolgo, vse do Dallasa.
