Novomeški vrtec Pedenjped že od leta 2013 sodeluje z dr. Rankom Rajovićem, avtorjem NTC (Nikola Tesla Center) sistema učenja. Med drugim izvajajo projekt Bosih nog naokrog.
NTC je pedagoški pristop, ki temelji na sodobnih spoznanjih o razvoju in delovanju možganov. Starše, vzgojitelje in učitelje sistematično usmerja k tistim igralnim dejavnostim z otroki, ki še posebej dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (sinaps) v času njihovega intenzivnega razvoja, to je v predšolskem obdobju.
Dr. Rajović med drugim poudarja, da sta hoja otrok in hoja z bosimi nogami zelo pomembni pri nastajanju določenih možganskih struktur. Če otrok ne hodi in teče bos, ne dobiva dragocenih spodbud, ki razvijajo dele možganov, ki omogočajo branje, pisanje in računanje. »Da bi otroci razvili vse svoje potenciale, v Vrtcu Pedenjped Novo mesto otroci tekom celega leta občasno hodijo bosi v telovadnici in igralnici, veliko pa so bosi poleti na igriščih. Strokovni delavci prilagajajo hojo z bosimi nogami starosti in razvojni stopnji otrok. O dejavnosti Bosih nog naokrog se pogovarjajo z otroki, starejši otroci so si za spodbudo ogledali film Kekec,« nam je povedala svetovalna delavka Vrtca Pedenjped Novo mesto, Kristina Žmavčič.
Bosonoga hoja sicer zahteva nekaj dodatne pozornosti, zato strokovni delavci, kot nam je povedala Žmavčičeva, pred bivanjem na prostem pregledajo igrišča in odstranijo vse ostre predmete, ki bi bili lahko nevarni. Otroke na hojo po različnih podlagah navajajo postopno: »Najprej otrokom ugodje bosih nogic pokažemo v peskovniku in na travi, kasneje pa zakorakajo tudi po kamnih in drugih podlagah.« Bosonogo hojo popestrijo s čutnimi potmi, igrami z vodo in drugimi dejavnostmi, ob odhodu v notranje prostore pa skupaj poskrbijo še, da si umijejo in obrišejo noge.«
Kakšne so reakcije otrok?
»Različne. Večina otrok s posnemanjem vrstnikov, vzgojiteljic in vzgojiteljev veselo tekajo bosi, drugi so raje v obuvalu. Otroke motivira tudi razlaga o pomenu hoje z bosimi nogami. Nekateri otroci najprej niso hoteli biti bosi, ko pa jim je strokovna delavka povedala, da je to zelo dobro za možgane, da bodo bolje razmišljali in več znali, so se tudi ti otroci odločili biti bosi. Otroci si počasi utrdijo stopala, napredujejo pa tudi v samostojnosti pri obuvanju in sezuvanju ter pri skrbi za higieno.«
Kako pa projekt sprejemajo starši?
»V začetku poletja dobijo starši v vrtcu zloženko Bosih nog naokrog. Velika večina staršev idejo o hoji z bosimi nogami pozitivno sprejema in podpira, nekaj je zelo navdušenih, so pa tudi izjeme. Ena mamica ni dovolila, da bi deklica hodila bosa, ker je pogosto prehlajena. Odločitve staršev vedno spoštujemo. Večina staršev komentira, da tudi doma otroci hodijo bosi. Nekateri že zjutraj pripeljejo otroka bosega v igralnico. Do sedaj še nismo opazili starša, ki bi sam prišel v vrtec bos.«
V vrtcu Pedenjped so nad bosonogo hojo navdušeni, saj gre za preprosto in brezplačno aktivnost, ki je zelo pomembna za razvoj otrokovih potencialov. Kot je povedala Žmavčičeva: »Vsak jo lahko izvaja. Vse nagovarjamo in spodbujamo, da se nam pridružijo.«
Več o pomenu bosonoge hoje za otroke in odrasle pa v avgustovski številki Mestnika.
MZL