1.oktobra obeležujemo mednarodni dan kave. Kava je ena izmed najbolj priljubljenih pijač na svetu, ki je osvojila (in zasvojila?) mnoge. Zgodovina kave sega več stoletij nazaj. Prvi pisni dokazi o kavi izvirajo iz 15. stoletja, ko so jo v Jemnu začeli uporabljati v obliki pijače. Legenda pravi, da je etiopski pastir Kaldi opazil, da so njegove koze postale energične po uživanju rdečih jagod iz kave. Kaldi je jagode prinesel k lokalnemu meni, ki je z njimi pripravil pijačo, ki je prinesla novo energijo in pozornost.
Kava se je hitro razširila po arabski polotoku, nato pa tudi v Evropo in preostali svet. V 17. stoletju so se pojavile prve kavarne, ki so postale priljubljena mesta za druženje, izmenjavo idej in poslovanje. V Angliji, na primer, so kavarne postale znane kot “penny universities,” ker so za ceno enega penija nudile dostop do razprav o znanosti, politiki in kulturi. Skodelica kave v kavarni danes stane več, a ponuja prav tako bogate razprave. Po drugi strani stroka razpravlja o vplivu kave na zdravje.
Kava ima številne koristi za zdravje, vendar je tudi pomembno upoštevati njene morebitne negativne učinke. Raziskave so pokazale, da zmerno uživanje kave (približno 3-4 skodelice na dan) lahko zmanjša tveganje za bolezni, kot so Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, diabetes tipa 2 in celo nekatere vrste raka. Kava je bogata z antioksidanti, ki pripomorejo k boju proti prostim radikalom in vnetjem v telesu.
Zasvojenost?
Vendar pa lahko prekomerno uživanje kave povzroči tudi negativne učinke, kot so nespečnost, anksioznost in povečan srčni utrip. Kofein, glavna sestavina kave, lahko deluje kot stimulans, kar pomeni, da lahko privede do zasvojenosti.
Vprašanje, ali je mogoče biti zasvojen s kavo, je kompleksno. Kofein je naravni stimulant, ki lahko povzroči odvisnost, še posebej pri tistih, ki redno uživajo velike količine kave. Simptomi odvisnosti od kofeina lahko vključujejo glavobole, utrujenost, razdražljivost in zmanjšano koncentracijo pri prenehanju uživanja. Kljub temu pa se mnogi ljudje ne štejejo za zasvojene, saj uživajo kavo kot del svoje dnevne rutine.
Gospodinjstva v Sloveniji so za kavo in kavne nadomestke leta 2022 namenila v povprečju 125,85 EUR, vsak prebivalec pa po zadnjih dostopnih podatkih doma porabi 3 kg kave na leto. Več kave spijejo le Švedi, Nizozemci, Norvežani in Finci.
Za kilogram klasične kave v trgovini je bilo treba lani odšteti v povprečju 11,49 EUR, za skodelico espressa v lokalu pa 1,63 EUR. Cena kave v obeh oblikah je bila za približno desetino višja kot leto prej (klasična kava se je podražila za 10,8 %, skodelica espressa pa za 10,1 %).
Ali ste vedeli?
Največja kava na svetu je bila pripravljena leta 2016 v Braziliji, kjer so pripravili kavo, ki je tehtala več kot 1000 kg. Prav tako so nekateri kavarniški mojstri postali znani po svojih sposobnostih priprave kave, ki vključujejo latte art in druge kreativne tehnike.
Eden od najbolj zanimivih rekordov je tudi najdražja kava na svetu – Kopi Luwak, ki se prideluje iz iztrebkov civetov, ki pojedo zrele kave in nato predelajo zrna. Cena te kave lahko doseže tudi več kot 300 evrov na skodelico!