“Vrnila se bova na mesto, kjer sva to potovanje začela in sicer v marino Portorož 29. junija. Za nama bo 1030 dni od odhoda in preplutih dobrih 30.000 Nm. Veseliva se vrnitve domov, vesela bova vsakega, ki bi naju rad pozdravil po zelo dolgem času,” sta na družbenih omrežjih zapisala Peter in Natalija iz ekipe Sailing Timy.
Peter je tudi ustanovitelj kluba Krka, udeleženec regat in organizator nekaj navtičnih dogodkov. Za seboj ima preplutih kar nekaj morskih milj. Sicer se ukvarja tudi s plezanjem, tekom, je potapljač, rad fotografira in se ukvarja z multimedijo. Tudi Natalija ima izpit za voditelja čolna in začetni potapljaški tečaj, ima že nekaj izkušenj z jadranjem, saj je nekajkrat odplula v Grčijo in nazaj.
“Nad jadranjem sem se navdušil že v mlajših letih, kot velik ljubitelj morja sem hkrati opazoval plovila na morju in si želel, da nekega dne tudi sam zaplujem. Skozi leta sem si počasi uresničil to prvo željo in ob nakupu prve jadrnice sem tako rekoč zaživel. Z leti sem se učil, veliko bral in spremljal druge jadralce, nabiral milje ter si tako pridobil izkušnje, ki so me sedaj popeljale do te stopnje, da sem se podal širše v svet,” pojasni moški del posadke.
“Med jadranjem so prijetni in neprijetni dogodki, včasih adrenalin, včasih strah, pa tudi veselje in navdušenje. Strah je vedno nekoliko prisoten in tako je tudi prav, saj se le tako zavedaš, kaj vse je pomembno na taki poti. Ne govorim ravno o pravem strahu, bolj imam v mislih spoštovanje do narave, do jadrnice. Najbolj zahtevno jadranje je bilo mimo Zelenortskih otokov, kajti sunki vetra so dosegli tudi 60 vozlov, pri tem so se ustvari ogromni valovi, povrh vsega pa sva imela okvaro na motorju. Nesrečo sva imela tudi na Kanarskih otokih, kjer so nama ponoči ukradli gumenjak in izvenkrmni motor, kar predstavlja veliko težavo obiska kopnega, ko je jadrnica vedno na sidru. Največja težava, ki sva jo imela, pa so bile napokane pripone jambora, za kar sva se odločila, da bova zamenjala vse in s tem porabila velik del prihrankov. Veliko je še drugih težav, ki naju vedno znova in znova presenečajo, ko se odvije kakšen vijak, da oksidira kakšen kabel, vendar vse te manjše napake rešujeva sama, kolikor se le da. Tudi na podvodnem delu je veliko dela, saj se nama veliko nabirajo alge, s katerimi se boriva z gobami, krtačami, vsake toliko pod vodo očistiva kolešček za hitrost ter spolirava propeller,” strneta prigode, “zgodbe za vnuke”, bi rekel marsikdo. To so besede, ki sta nam jih zaupala dve leti nazaj.Te dni plujeta že zelo blizu slovenske obale, polna zgodb se v domačo luko vračata konec junija. 
