Po večini sveta voda ni pitna, smo eni izmed redkih srečnežev, ki nam je samoumevno, da nam iz pipe priteče pitna voda. Od kod in kako voda sploh pride do naših domov? Komunala Novo mesto upravlja z 19 vodovodnimi sistemi na območju 8 občin, ki so nastale iz bivše Mestne občine Novo mesto. Kako se določa cena vode, od kje in kako se črpa voda, katera voda je najkvalitetnejša in še veliko več, smo se pogovarjali z dolgoletnim vodjo sektorja vodooskrbe na Komunali Novo mesto Istokom Zorkom.
Čisto samoumevno nam je, da nam pitna voda priteče iz pipe. Od kod pride naša voda v Novem mestu?
Novo mesto ima 2 ključna vodna vira, vodni vir Novo mesto Jezero v Šmarjeških Toplicah, ki pokriva celotni levi breg reke Krke, ter vodni vir Stopiče, iz katerega se oskrbuje desni breg Novega mesta. Občina ima še manjše vire kot je vodni vir Gabrje, Brusnice in Kamenje. Vodna vira Ždinja vas in Hrušico smo zaradi upada izdatnosti v zadnjih letih ukinili, in prevezali na sosednje vodne sisteme. Steber vodooskrbe Novega mesta predstavljata vodna vira Jezero in Stopiče. Gre za vodna vira kraškega izvora, ki imajo sicer veliko izdatnost, istočasno pa so zelo ranljivi zaradi velikega prispevnega območja. Na vodnem viru Jezero črpamo med 120-140 l/s, medtem ko se pri vodnem viru Stopiče voda črpa med 60-70 l/s.
Dostikrat se zgodi, da je že v maju z vaše strani podan ukrep racionalne rabe vode. Kaj je letos botrovalo k temu?
Klimatske razmere se odražajo tudi v količinah podzemne vode. Vode je manj predvsem zaradi manjših količin snega ki je dodobra prepojil Gorjance in zagotavljal ustrezne hidrogeološke razmere tudi v poletnem času. Danes je snega, tudi na Gorjancih, ki je glavno prispevno območje, samo še za vzorec in to se pozna na količinah sušnega obdobja.
Kako pa močna neurja in padavine vplivajo na vodooskrbo? Letos na območju Mestne občine Novo mesto kljub izrednim padavinam nismo morali prekuhavati vode. Zakaj?
Neurja in močne padavine imajo negativen učinek na oskrbo, ker prihaja do pojava povišane motnosti in izpadov električne energije, kar ima za posledico motnje pri oskrbi.
Problematika motnosti na obeh glavnih vodnih virih je stara zgodba in traja vse od začetka delovanja vodovoda. Vodni vir Stopiče se uporablja že od leta 1903 (letos bo praznoval 120 let) in problematika se vleče že od takrat. Pred izgradnjo vodarn smo imeli na obeh vodnih virih letno tudi do 100 dni prekuhavanja kot posledica povišane motnosti.
Projekt hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema osrednje Dolenjske, ki smo ga pričeli v letu 2016, je oba vodna vira opremil s sodobno tehnologijo priprave vode po postopku ultrafiltracije. In tako od začetka obratovanja obeh vodarn v letu 2017 ni bilo dne, ko bi morali Novomeščani vodo prekuhavati. Upam trditi, da je bila omenjena investicija največja pridobitev vodovodne infrastrukture po njeni izgradnji.
Nekateri imajo na svojem vrtu bazen. Kako se njim zaračunava vodarina?
Javni vodovod je namenjen oskrbi prebivalcem s pitno vodo po ceni, ki ne ustvarja dobička, pač pa pokriva stroške upravljavca.
Bazen pomeni nekakšen nadstandard v smislu rabe vode, zato tu ne gre za rabo v okviru oskrbe s pitno vodo. Zaradi tega v nobenem primeru ne more biti na ta način odvzeta voda cenejša ali oproščena določenih postavk, ki izhajajo iz njene porabe.
Je pa polnjenje bazenov prepovedano v času suše in izdanega ukrepa racionalne rabe pitne vode. Moramo se zavedati da polnjenje povprečnega bazena lahko pomeni tudi dvakratnik mesečne porabe štiričlanske družine, ki se giblje med 12 in 15 kubiki vode.
Kadar je suša in velja ukrep racionalne rabe vode, je tudi prepovedana uporaba vode iz vodovoda za zalivanje rastlin in pranje vozil.
Ko je vode dovolj, je ta poceni, ko zmanjkuje vode, postane voda draga. Ali se motim? Kako se določa cena vode?
Cena vode je okoli pol evra na kubični meter v Mestni občini Novo mesto, kar pokrije vse stroške priprave in distribucije. Država posega z regulacijo cene vode preko Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uredba MEDO). Cena vode se niža, ko poraba raste, na to pa ima velik vpliv tudi gospodarstvo s svojimi potrebami. Zato imajo občine z gosto poselitvijo in močnim gospodarstvom praviloma veliko nižjo ceno vode od majhnih občin brez velikih porabnikov. Sistem dobro funkcionira dokler je vode dovolj. Ko pa pride do pomanjkanja vode oz. ko poraba prehiteva dobavo, ta sistem ne vzdrži več, in je v nasprotju s trajnostnim načinom rabe vodnih virov.
Ali se potem splača zbirati in uporabljati deževnico za pranje in zalivanje vrta?
Ob veliki potrošnji vode, je njena cena praviloma nizka, in zato se včasih pojavi vprašanje smiselnosti investicije vzporednega sistema za rabo deževnice. Iz ekološkega in trajnostnega vidika pa je vsekakor smiselno načrtovanje novih objektov s shranjevanjem deževnice. Konec koncev je deževnica boljša za zalivanje vrta za vse gospodinjske aparate in wc-kotliček, ki je eden največjih porabnikov v gospodinjstvu.
Deževnica je torej mehka voda, kako trdo vodo pa imamo tu na Dolenjskem?
Tu imamo srednje trdo vodo. Zmotno je prepričanje, da je trda voda slabše kakovosti. Za organizem je celo boljša, res pa je, da povzroča nabiranje kamna v napravah, kjer to ni zaželeno. Za razliko od določenih vodovodnih sistemov na nekaterih drugih področjih Slovenije (Primorska), se pri nas kamnine ne izločajo pri hladni vodi tako da s tem nimamo večjih težav.
Pravijo, da je voda snov brez okusa in vonja, pa vendar lahko zaznamo razlike, kadar pijemo vodo iz različnih objektov in pip. Kaj vpliva na okus vode?
Pri pitni vodi je zelo pomembna ustrezna temperatura. S strani vodnega vira Jezero je temperatura vode previsoka. Želeli bi si nižjo, vendar gre za deloma termalni vodni vir. Poleti ima ta voda že na mestu črpanja temperaturo preko 20 stopinj Celzija, ki se potem v omrežju lahko še dodatno ogreje.
Torej bolj priporočate, da pijemo vodo iz pipe, kot da kupimo vodo v plastenki?
Vsekakor. Seveda primerno ohlajeno. Problem pri embalirani vodi je v njeni embalaži oz. plastenki, ki po eni strani predstavlja ekološki problem po drugi strani pa vsebuje določene snovi, ki se s časom izločajo v vodo. Pri izdelavi plastenk se dodajajo snovi ftalati, ki ji povečajo prožnost in imajo vpliv na naš organizem, ker gre za hormonske motilce. S samo vodo, ki je v plastenki, sicer ni nič narobe, ampak sčasoma pridobi snovi iz embalaže, ki je lahko problematična. Na Komunali Novo mesto se ravno z vso tehnologijo trudimo, da z javnim vodovodom zagotavljamo kvalitetno pitno vodo.
Kako je pa s klorom? Ali se voda ne zapeni zaradi klora, ko jo natočimo v kozarec?
Klor je strupena snov, ki se dodaja v pitno vodo zaradi zagotavljanja njene ustreznosti na poti od črpališča do pipe pri končnem uporabniku. Marsikdo misli, da je bela voda, ki se občasno pojavi v kozarcu klor, vendar temu ni tako. To je raztopljeni zrak, ki se ustvari v vodnem omrežju zaradi zožanj v ceveh, reducirnih ventilov in čistilnih filtrov in izhlapi po nekaj sekundah, voda pa se popolnoma zbistri. Klor je neviden in se lahko zazna v vonju vode pri višjih temperaturah. Vsebnosti klora v našem vodovodu so minimalne. Klor se kot plin veže na potencialne organizme v vodi in s tem prepreči njihov razvoj.
Kako pa pridejo bakterije v vodovod, kaj vpliva na slabšo kakovost vode?
V občini imamo več kot 900 km razvejanega omrežja, ter 20.000 vodovodnih priključkov. Ko gre družina na dopust, voda v priključku stoji 14 dni. Problematične so lahko tudi adaptacije stanovanj, ko se pipa prestavi in ostane mrtev krak. To so izvori poslabšanja kakovosti vode. Zastarana voda, ki nima pretočnosti, je izvor težav v vodovodnem sistemu. Dostikrat to pomeni poslabšanje kakovosti v objektu, ne pa v javnem vodovodu. Recimo v šolah zastaja voda dva meseca med poletnimi počitnicami, v takem primeru svetujemo daljše izpiranje, da se voda zamenja v celoti.
V večini sveta iz pipe priteče nepitna voda. Nas je lahko strah, da se bo to zgodilo tudi pri nas?
Količine podzemnih voda se spreminjajo zaradi podnebnih sprememb. Opažamo upadanje izdatnosti. Na območju Novega mesta smo že zaprli nekaj vrtin: v Ždinji vasi ter na Suhadolu. Vodni vir v Hrušici smo zaprli zaradi onesnaženja. Vodni vir Jezero je pred dvajsetimi leti imel pretoka 220 l/s, danes okrog 140 l/s. Na izdatnost virov vplivajo suhe zime, ko ni snega. Takrat se lahko že v maju pojavijo problemi s količinami na vodnih virih.
Kaj nam voda pomeni, se začnemo zavedati šele takrat, ko nam je zmanjka.
D.B.
