Prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. S pivovarsko tradicijo se ponaša tudi Slovenija. V državi deluje približno 100 pivovarn; od uveljavljenih tradicionalnih do novih butičnih, ki so se razvile tudi v mnogih manjših krajih. Po porabi piva smo Slovenci na šestem mestu v EU, vrednost izvoza piva pa je lani dosegla 44 milijonov evrov.
Podatki o številu pivovarn v Sloveniji temeljijo na številu pivovarn, ki so zavezane plačilu trošarine in torej sodijo med tiste, ki proizvajajo pivo za trg, po najnovejših podatkih v aprilu jih je bilo točno 100.
V Novem mestu imamo pivovarno Komunajzer, v novomeški okolici pa se nahajajo pivovarna Reset v Brežicah, Vizir v Črnomlju, Ressel v Kostanjevici na Krki, Cesar pri Mirni Peči. Pivovarna Matt, Brewwood in pa Kosten se nahajajo v Kočevju.
Proizvodnja piva je v Sloveniji po najnovejših podatkih statističnega urada, ki so na voljo za leto 2021, dosegla 2,29 milijona hektolitrov, skupna poraba pa 1,61 milijona hektolitrov. Po porabi piva smo Slovenci z 78 litri na prebivalca na šestem mestu v EU.
Slovenija je lani izvozila za skoraj 44 milijonov evrov piva, od tega največ – skoraj tretjino – na Hrvaško. Od tam ga je tudi največ uvozila, in sicer 38 odstotkov vsega uvoza. Vrednost piva, uvoženega s Hrvaške, je dosegla nekaj več kot 32 milijonov evrov.
Liter piva je v Sloveniji v prodaji na drobno lani v povprečju stal 1,93 evra.
Od lagerja do novih inovativnih vrst piva
V osnovi se pivo deli glede na vrsto uporabljenih kvasovk za fermentacijo. Dve glavni skupini so piva spodnjega vretja oziroma piva lager in piva zgornjega vretja oziroma piva ale. Manjša skupina so kisla piva divje fermentacije, kjer se pivo izpostavi okoljskim mikroorganizmom, ki ob stiku s pivino (zmesjo za proizvodnjo piva) začnejo postopek spontane fermentacije.
Vsaka od teh skupin se še dodatno deli na posamezne stile. Trenutno obstaja okoli 120 stilov piva, številka pa iz leta v leto raste. Vsak stil piva ima predpisane lastnosti, kot so barva, grenkoba in alkoholna stopnja, ter za stil značilne sestavine.
Najbolj pogosta izbira ostajajo piva lager. To opažajo tudi v Pivovarni Laško Union, podjetju s skoraj 200-letno tradicijo, ki velja za največjega proizvajalca pijač v Sloveniji. “Navdušenje nad butičnim pivom pa opažamo predvsem med pripadniki generacij Y in Z, ki jih navdihujejo novosti, uživajo v občutku vznemirjenja in radi preizkušajo nove izdelke,” so navedli za STA.
Kot so poudarili, ostajajo zvesti tradiciji, a obenem pozdravljajo razcvet butičnih pivovarn. “Pestrost je vedno dobrodošla. Z vzporednim delovanjem tako tradicionalnih kot butičnih pivovarn se namreč razvija slovensko pivovarstvo in dviguje raven kulture pitja piva v Sloveniji,” je dejala direktorica korporativnih odnosov Tanja Subotić Levanič. Inovativne izdelke uvajajo tudi sami, obenem pa zgodovino predstavljajo v pivovarskem muzeju, ki so ga odprli v središču prestolnice.
STA/DB
