Ljubitelji pohodništva ter literarne, zgodovinske in etnološke dediščine Janeza Trdine z obeh strani Gorjancev so se v soboto že sedmo leto družili na Trdinovem literarnem pohodu. Preden so se podali na pot jim je zgodovinar Blaž Štangelj, mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, predstavil nekaj zgodovinskih zanimivosti okoliških krajev. Najprej so se s Prepiha povzpeli k ruševinam gradu Mehovo, kjer so jih s posebej zanje pripravljeno pogačo pričakale gostoljubne vile iz Društva Mehovo. Tudi sicer se je omenjeno društvo kot tudi okoliški prebivalci izkazalo kot izjemno prijazno in gostoljubno, zato ni čudno, da so bili Janezu Trdini ti kraji še posebej pri srcu.
Na vrhu Mehovskega hriba se je še nekaj stoletij nazaj bohotil mogočen grad Mehovo, ki so ga po vsej verjetnosti pozidali grofje Višnjegorski v 12. stoletju. Večkrat so ga napadli Turki, a ga nikoli niso uspeli zasesti. So ga pa zavzeli in opustošili uporni kmetje, ki so se leta 1515 v največjem uporu kmetov na Slovenskem zaradi izkoriščanja uprli zemljiškim gospodom. Kruto so se znesli nad bratoma Mindorf, ki sta imela grad Mehovo v zakupu, in njunima družinama. O tem piše tudi Anton Aškerc v svoji pesmi Tlaka, katere verzom so prisluhnili. Izvedeli so tudi, kako je Janez Trdina, ki je večkrat pisal o gradu Mehovo in kmečkih uporih, v knjigi Izprehod v Belo krajino doživeto opisal svoj prvi izlet na Mehovski hrib.
Grad so po kmečkih uporih obnovili in na njem se je zvrstilo več zakupnikov. Do leta 1848 so bile ohranjene še mogočne grajske razvaline, nato pa so kamenje z gradu porabili za zidanje bližnje šole, obnovo baročne cerkve in župnišča v Podgradu ter za postavitev božjepotne Marijine kapele pri Vinji vasi.
Sledil je spust do slikovite podgorjanske vasice Podgrad, ki je z več razmeroma dobro ohranjenimi značilnimi podgorjanskimi hiškami pravi muzej na prostem. Ogledali so si »Gregoretovo« hišo iz leta 1900 s črno kuhinjo in lesenim gankom, nato pa so se odpravili proti kapeli Marije Pomagaj pri Vinji vasi. Tam jih je z domačimi glasbenimi napevi pozdravil mladi harmonikar Jure Sekula, tako da so zasrbele pete tudi najstarejšega udeleženca pohoda, ki je zaplesal z vilo. Izvedeli so tudi več o lokalnih zanimivostih ter spoznali Hostnika, enega izmed divjih mož, ki jih je Janez Trdina srečeval na svojih potepanjih po dolenjskih gozdovih.
V Velikem Cerovcu so obudili spomin na dogodek ob postavitvi spominske plošče Janezu Trdini na pročelje nekdanje Zajčeve gostilne, ki je bila pogosto začetna ali končna točka njegovih vandranj po Gorjancih. Tu je od domačinov slišal mnoge od kasneje zapisanih zgodb v svojem znamenitem delu Bajke in povesti o Gorjancih. 5. junija 1921 je novomeška podružnica Slovenskega planinskega društva postavila spominsko ploščo Janezu Trdini, »vzornemu možu, znamenitemu pisatelju večno lepih gorjanskih bajk in povesti«.
Okoli 10 kilometrov dolgo krožno pot so prijetno utrujeni sklenili v prijetnem vzdušju na Prepihu s toplim obrokom, podelitvijo priznanj najmlajšim in najstarejšim pohodnikom ter povabilom, da se ob letu osorej ponovno snidejo.
7. Trdinov literarni pohod organizira Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju z Mestno knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca, Ljudsko knjižnico Metlika, PD Novo mesto, PD Dubovac – Karlovac in Hrvaškim centrom kulture Ljubljana ob podpori pokrovitelja Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o. Še posebej se zahvaljujejo Društvu Mehovo za prijazno gostoljubje in sodelovanje v programu pohoda, so zapisali v sporočilu za javnost.
