Lani je po podatkih državnega statističnega urada (SURS) prostovoljno delo opravilo več kot pol milijona prebivalcev. Večina prostovoljnega dela je bila opravljena v neorganizirani obliki, sodelovala je tretjina delovno aktivnega prebivalstva.
Lanskoletni podatki kažejo, da se je pri prostovoljskem delu udejstvovalo približno enako število žensk kot moških. Med moškimi je sicer organizirano prostovoljsko delo opravljala približno četrtina starejših od 15 let, prostovoljke pa so predstavljale približno šestino prebivalk, so navedli v uradu.
Prostovoljstvu je bilo lani veliko pozornosti namenjene predvsem v povezavi s prostovoljnimi gasilci. Kot so sporočili iz SURS-a, podatki iz leta 2019 kažejo, da je petina vseh, ki so se v prostovoljsko delo vključili prek različnih organizacij, sodelovala pri prostovoljnih gasilcih, reševanju ponesrečencev ali pomoči ob naravnih nesrečah. Med temi je bilo več kot 80 odstotkov moških. Izmed 137.000 prostovoljcev, ki so leta 2019 opravljali prostovoljsko delo prek organizacij, je bila nekaj več kot tretjina oseb dejavna v društvih, na primer mladinskih, upokojenskih, invalidskih, za varstvo okolja in pomoč v cerkvi.
Kot so zapisali, sta bila lani največja deleža prostovoljcev v starostnih skupinah 25 do 34 let in 45 od 54 let. Približno petina (21 odstotkov) mladih starosti 16 do 24 let in nekaj manj kot petina (19 odstotkov) starejših starosti 65 let ali več je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem prostovoljsko delo opravljala prek različnih vrst organizacij.
Leta 2021 je pri prostovoljskem delu prek organizacij sodelovala četrtina oseb s terciarno izobrazbo. Še višji delež takih oseb je bil med tistimi, ki so delali (tudi) neorganizirano oz. ne v okviru organizacij (37 odstotkov). Med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo je bilo prostovoljcev prek organizacij 13 odstotkov, neorganizirano prostovoljsko delo pa jih je opravljalo 21 odstotkov, so zapisali na statističnem uradu.
STA/DB
