fbpx
Mestnik
Dogodki Featured Narava & zdravje Novice

10.oktober: SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA

Duševne motnje sodobnega časa: stresne motnje, tesnobnost in depresija.

Svetovni dan duševnega zdravja je namenjen izobraževanju in ozaveščanju o duševnem zdravju ter spodbujanju pozornosti ljudi na bolezni in njihove glavne učinke na življenje ljudi po vsem svetu. Med najpogostejše duševne motnje uvrščamo stresne motnje, tesnobnost in depresija.

V zadnjih letih se je uveljavil koncept pozitivnega duševnega zdravja, ki ga sestavljajo področja kot sta posameznikovo notranje psihično stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi, vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladujemo svoje življenje in se uspešno soočamo z izzivi ter problemi. Tekom življenja ima lahko posameznik težave na teh področjih in kadar težave ovirajo posameznikovo vsakodnevno delovanje, takrat govorimo o duševnih motnjah. Kar polovica vseh motenj pa se začne že do 14. leta starosti, a jih pogosto spregledamo. Trenutno po Sloveniji že deluje 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 10 centrov za duševno zdravje odraslih, do konca leta 2028 pa je predvidenih 51 centrov za duševno zdravje.

V Sloveniji deluje 10 centrov v zdravstvenih domovih za duševno zdravje otrok in mladostnikov: Brezovica, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Postojna, Ptuj, Ravne na Koroškem, Trbovlje, Velenje.

Ter 10 centrov za duševno zdravje odraslih: Celje, Kočevje, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Sevnica, Trbovlje, Velenje.

Vpliv epidemije na duševno zdravje

Epidemija koronavirusa je bistveno spremenila svet ter korenito posegla v naša življenja. Pri mnogih posameznikih je vplivala na počutje in njihovo duševno zdravje. Matej Vinko iz NIJZ poudarja: »Pojav virusa SARS-COV-2 je pretresel svet do temeljev in vplival na številne dejavnike, ki sooblikujejo duševno zdravje prebivalstva. Posledice ne bodo samo negativne. A da bi te zmanjšali do najmanjše možne stopnje, moramo k tem cilju prispevati vsi.« Meseca maja je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s STA klubom Slovenske tiskovne agencije pripravil spletni pogovor o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje. Podatki Združenih narodov in Svetovnega ekonomskega foruma kažejo, da je na enega umrlega z virusom, več kot 200 ljudi zbolelo zaradi različnih oblik duševnih motenj. Podatki kažejo, da se 6 % ljudi sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10 % ljudi pa ima težave zaradi stresnih motenj.

Otroci in mladostniki

Zaradi prilagajanj in ukrepov, ki so korenito posegli v naše osnovne življenjske potrebe, odnose, je še bolj poglobilo razlike med družinami, otroki in med mladimi. Samo šolanje od doma je na otroke prineslo veliko negativnih posledic. Soočali so se s čustvenimi stiskami, depresivnostjo, anksioznostjo. Samo v letu 2020 je bilo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50 % več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. Zato je pomembno, da v bodoče ne prihaja do zapiranja vrtcev, šol, srednjih šol in visokošolskih ustanov.

Kaj lahko storimo za svoje duševno zdravje?

1. Vsak dan bodimo telesno aktivni,

2. prehranjujmo se zdravo,

3. omejimo vse vrste alkoholnih pijač

4. družimo se s prijatelji

5. pogovarjajmo se,

6. naučimo se ustaviti,

7. dovolj časa namenimo počitku,spanju in regeneraciji telesa,

8. pišimo dnevnih svojih čustev,

9. razmislimo o tem, kako bomo problem rešili,

10. uporabljajmo tehnike sproščanja.

Predvsem je pomembno, da se osredotočimo na to, kar lahko nadziramo, da se pogovarjamo z najbližjimi in čas preživljamo z družino. Brez zadržkov pa čim prej poiščemo strokovno pomoč, saj je duševne motnje mogoče uspešno preprečiti in zdraviti.

K.N.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih