“Dandanes, ko ves čas nekam hitimo in nas pravzaprav nikjer ni povsem dovolj, je Polžje mesto kraj, kjer čas teče nekoliko drugače.”
Razgibane ulice Polžjega mesta so kot nalašč za zvedavega polžka Petra in njegovo pisano druščino. Na krilih otroške fantazije se polžek Peter, polža Lili, želva Živka in prijatelji podajo na razburljivo dogodivščino, polno polžjih peripetij. Sanjarjenja o oddaljenih polžjih galaksijah in vsem, kar se skriva onstran širne človeške ceste, se kmalu spremenijo v pravo pravcato popotovanje po najbolj oddaljenih kotičkih Petrovega pravljičnega sveta. Pridruži se mu tudi ti!
Vsaka zgodba ima na koncu tudi nauk, saj se Peter skozi svoje prigode tudi veliko nauči: recimo, da se počasi daleč pride in da lepota prihaja od znotraj, pa tudi da življenje včasih pač ni potica.
Avtorica besedil, Novomeščanka Anja Pavlin je pevka pri skupinah Tretji kanu in Indigo, samozaposlena v kulturi kot pisateljica glasbenih besedil in producentka glasbenih vsebin, ter soorganizatorka Festivala novomeško poletje pri zavodu produkcijska hiša Inja music. Pesmi je uglasbil Tomislav Jovanović – Tokac, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, skladbe na albumu pa prepevajo priznani slovenski glasbeniki in otroški pevski zbor Osnovne šole Bršljin:
- Rudi Bučar – Polžja jutra
- Tone in Zara Kregar – Ko Peter prepeva
- Gregor Strasbergar in OPZ OŠ Bršljin – Polža, ki se je najedla solate
- Anja Pavlin in Jan Medle – Lili in modra gugalnica
- Tomislav Jovanović Tokac – Polž, ki je poletel
- Matevž Šalehar Hamo – Polž, ki je pojedel svetilko
- Jure Košir – Pustovanje v polžjem mestu
- Bort Ross – Lahko noč, polžki
Besedila: Anja Pavlin
Producent albuma: Tomislav Jovanović – Tokac
Glasba: Tomislav Jovanović – Tokac (Anja Pavlin in Jan Medle skladba 4)
Aranžmaji za orkestracije in programming za skladbe 1,3,5,6,7: Leon Firšt
Mix: Jani Lipičnik studio LJM (1,3,4,5,6,7) in Igor Ilić (2,8)
Mastering: Igor Ilić
Inštrumenti:
Kitare: Mario Babojelić (Skladbe 1, 3, 5, 6, 7)
Mandoline, tolkala: Tomislav Jovanović – Tokac
Klavir: Leon Firšt
Spremljevalni vokali: Tomislav Jovanović – Tokac, Zara Kregar, Jure Košir
Pri skladbi Polža, ki se je najedla solate z Gregorjem Strasbergarjem pojejo pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Bršljin pod vodstvom zborovodkinje Doris Keršič. Zborček smo posneli junija 2022.
V decembru bo pri založbi Didakta izšla tudi knjiga Prigode polžka Petra z ilustracijami Polone Lovšin.
Izid slikanice je predviden v sredini decembra, lahko pa jo že prednaročite na spletni strani založbe Didakta: https://www.didakta.si/…/slikanic…/prigode-polzka-petra/
in celotni album poslušate tudi na YouTube kanalu: https://www.youtube.com/watch?v=8pYmJ7KhguE&ab_channel=Prigodepol%C5%BEkaPetra
Vabljeni na novomeško premiero albuma!
Album je primerno izšel na Knjižnem sejmu v Ljubljani, v soboto, 9. decembra, ob 11. uri pa sledi še novomeška premiera glasbene zgoščenke, ki se bo v sklopu adventnih prireditev zgodila na malem odru pred Rotovžem (Glavni trg Novo mesto).
Vabljeni na druženje z avtorico besedil Anjo Pavlin ter producentom albuma Tomislavom Jovanovićem – Tokcem, mini akustični koncert in sladka presenečenja.
Nastopajoči na dogodku: Tomislav Jovanović – Tokac, Anja Pavlin, Jan Medle & Dejan Slak Sleyk.
Prve recenzije albuma:
Kot da bi sedeli na mehki preprogi, stkani iz otroške domišljije, in lezli skupaj z Anjinimi polžki po čarobnem svetu polžjih dogodivščin. Za igrivo enostavnostjo se skriva celo vesolje polžjih navad in razvad, ki so tako podobne našim, da jih bo vsak pamž prav gotovo takoj pograbil za svoje.
Ko otroške pesmice zajamejo tudi odraslo srce, ne zato, da ga vrne v tiste srečne čase lastnega otroštva, temveč zato, da mu ustvari novo … Rok Vilčnik
Sem vedel, da dobro poje, sem vedel tudi, da dobro komponira, ampak da je tako spretna z besedami, to pa … Razumeti morate, da gre za osebno prizadetost. No ja, bolj zaskrbljenost, saj človek z leti dobi občutek, da je boljši in pomembnejši, kot je v resnici. Še sam sem v neki svoji pesmi zapisal:
Dolgo nisem verjel, da se to res zgodi,
da je človek umetnik, če dolgo živi.
Kar napišem, se bere, vse, kar rečem, drži,
kar zapojem, je dobro, tako se mi zdi.
Ampak ob poslušanju tega izdelka, ki sicer govori o polžu, a v resnici govori o nas ljudeh, me je obšla človeška lastnost, ki verjetno sliši na ime nečimrnost ali celo zavist. Kako to, da tega nisem naredil sam? Pa sem napisal nekaj pravljic. Tudi tematski album o obalnih posebnežih sem napisal za Halo, ampak to je nekaj drugega. To je kirurgično natančno zadet tisti živec, ki skrbi za pritegovanje pozornosti. In poslušanje teh pesmi pritegne pozornost. Malo z raznovrstnostjo, malo z izvrstnimi vokali, malo z zapomnljivimi melodijami in potem še z besedami. Lepo se ga posluša celega, hkrati pa vsaka od pesmi stoji sama zase. Rudi je zapel tako, da ga bodo zdaj gotovo klicali na sinhronizacije risank, Hamo je presenetljivo nežen za svoj sloves, Tokac je pravi polž, Tone Kregar bolj vesel kot po navadi, Gregor prepričljiv pripovednik, Jure prijazen, Bort pa dovolj zehav, da povabi k spanju. Anja si je prihranila najbolj samostoječo pesem, kar je razumljivo, saj si je zamislila vse to. In kaj naj počnem s svojo zavistjo? Nič. Bo treba delat, sem si mislil sam pri sebi. In se potolažil: kako zaskrbljena je šele Svetlana.
Obstaja pa še ena možnost, ki sem jo zapisal v zadnji vrstici prej omenjenega besedila. Takole gre:
Zato pa grem.
Je čas, da grem,
dokler še smem.
Ampak mislim, da še ni čas. Še se bomo tepli. Drago Mislej – Mef
