26. septembra 2020 bo minilo natanko 100 let, ko je skupina mladih novomeških umetnikov skupaj z gosti izpeljala enodnevno umetniško dejanje, ki je pomenilo preobrat tako umetnosti kot dovčerajšnjega življenja. Novo mesto je prebudila 1. pokrajinska umetniška razstava, ki je v slovensko kulturno zgodovino zapisana kot novomeška pomlad.
Razstava je potekala v Windischerjevem salonu v novomeški Kandiji pod pokroviteljstvom slikarja Riharda Jakopiča, na njej pa je sodelovalo 10 avtorjev: Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Marjan Mušič, France Zupan, Ivan Čargo, Jože Cvelbar, Zdenko Skalicky, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec, skupaj s 337 likovnimi deli. Odprtje je istega dne spremljal tudi koncert Marija Kogoja na gradu Kamen ter literarni večer Mirana Jarca in Antona Podbevška v Narodnem domu. Enkratnemu dejanju je nato sledilo še več lokalnih dogodkov, novembra pa ponovitev razstave v Ljubljani.
Novomeška pomlad je pred stotimi leti zamisel o novi umetnosti in razmislek o človeku po prvi svetovni vojni združila v gibanje, kulturno-umetniški podvig, ki je takrat močno razburkal slovenski kulturni prostor, kasneje pa postal temelj slovenske avantgardne umetnosti.
Ob jubileju novomeške pomladi je Mestna občina Novo mesto razglasila tematsko leto 100 let novomeške pomladi, v sklopu katerega se bo zvrstila vrsta dogodkov. Partnerji tematskega leta so Dolenjski muzej, Anton Podbevšek Teater, Zavod Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, ki bo tematsko leto tudi koordinirala, ter druge organizacije, delujoče na področju Mestne občine Novo mesto.
Poudarek tematskega leta bo na predstavitvi sodobnih interpretacij avantgardne umetnosti, katerih temelje so postavili akterji novomeške pomladi. Kot je zapisano v programsko-strateški izjavi naj bo novomeška pomlad »predvsem navdih, da je z izkušnjo nekdanjega pomladnega prebujenja že jutri Novo mesto lahko gospodarski, kulturni in družbeni generator Slovenije prihodnosti«.
Ob tematskem letu bo vzpostavljena kulturna značka Novega mesta, ki bo simbolno povezovala in nagrajevala obiskovanje novomeških kulturnih institucij. Pročelje novomeške knjižnice bo vizualno obarvano s svetlobno inštalacijo, nekatere prazne izložbe v mestnem središču pa bodo dobile novo podobo s priložnostnimi razstavami. Izšla bo dvojna številka revije Rast, posvečena novomeški pomladi, pred knjižnico pa bo ob 120. obletnici rojstva Mirana Jarca odprta razstava o pesniku in akterju novomeške pomladi, po katerem knjižnica nosi ime. V novomeški knjižnici bodo sicer z novomeško pomladjo obarvani četrtki, v ta namen pa bodo vsak tretji četrtek v mesecu pripravili tudi cikel pogovornih večerov, poimenovanih Novomeška podmlad, kjer bodo skupaj z že uveljavljenimi posamezniki predstavljali mlade in drzne ustvarjalce z različnih področij umetnosti. Priprava osrednje prireditve ob tematskem letu je bila zaupana Anton Podbevšek Teatru, Dolenjski muzej pa bo ob tej priložnosti pripravil dve razstavi, in sicer poskus retrospektive 1. pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu z naslovom Prva pokrajinska umetniška razstava 100 let pozneje in razstavo, ki bo podrobno predstavila akterje novomeške pomladi.
V četrtek, 5. marca 2020, je v prireditvenem atriju knjižnice potekala slovesnost, s katero so v knjižnici začeli sklop dogodkov ob tematskem letu. Osrednji gost prireditve dr. Marijan Dović je v pogovoru s Carmen L. Oven očrtal karakterje glavnih akterjev novomeške pomladi in izpostavil novosti, ki jih je novomeška pomlad prinesla na področje umetnosti. Obiskovalci so lahko prisluhnili novomeškemu vsestranskemu glasbenemu ustvarjalcu Bort Rossu, ki je nastopil v družbi Primoža Moškona. Dijaki novomeške Srednje elektro šole in tehniške gimnazije pa so pod mentorstvom dr. Jožice Jožef-Beg pripravili recital pesmi Antona Podbevška in Mirana Jarca, ki so ga poimenovali Električna žoga. Z violino jih je spremljala Valeriya Jenič.
Bojana Medle, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto