fbpx
Mestnik
iStock
Društva Featured Narava & zdravje Zanimivosti & Zabava

Bo naglušnost postala poklicna bolezen?

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu skrbi za sluh poziva k priznanju naglušnosti kot poklicne bolezni. Ta namreč velja za najpogostejšo poklicno bolezen, najbolj pa so ji izpostavljeni tisti, ki delajo v glasnih delovnih okoljih. V zvezi opozarjajo tudi na pomen preventive in zaščite sluha.

Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za nastanek te naglušnosti delo, ki ga je nekdo opravljal, je, kot so sporočili iz zveze, pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Kot je še poudarila, “poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizkega hrupa v industriji.”

Delavci v nočnih klubih so izpostavljeni hrupu. FOTO: Wallpaper flare.

Delavci v industriji so dnevno izpostavljeni jakosti hrupa od 75 do 90 decibelov, kar presega dovoljeno jakost 70 decibelov, ki še ne prizadene sluha. Hrupnemu okolju so izpostavljeni tudi delavci v nočnih klubih in barih, glasbeniki pa tudi učitelji in vzgojitelji.

Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni. Ljudje, ki po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, so tako upravičeni samo do slušnega aparata, ne pa tudi do odškodnine, so v zvezi zapisali v sporočilu za javnost.

Problem predstavlja tudi pomanjkljiva statistika o tem, koliko ljudem se je poslabšal sluh zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupnemu okolju in koliko jih je zato dobilo slušni aparat. Znano je le, da je lani slušni aparat na novo začelo uporabljati 11.963 ljudi, kar je skoraj 4500 več kot v letu 2005.

V zvezi so še spomnili, da je skupina opozicijskih poslancev lani v DZ vložila spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim bi uredili področje poklicnih bolezni, a te niso bile potrjene. Če bi bile poklicne bolezni urejene z zakonom in pravilnikom, bi lahko delodajalci pripravili tudi ustrezno oceno tveganja za nastanek poklicnih bolezni in uvedli primerne preventivne ukrepe, poklicno oboleli pa bi bili upravičeni do primernega nadomestila, ki ga trenutno ne prejemajo.

Ljudje, ki po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, so tako upravičeni samo do slušnega aparata, ne pa tudi do odškodnine. FOTO: iStock

Zveza društev gluhih in naglušnih opozarja tudi na pomen ozaveščanja o pomembnosti sluha že med odraščanjem. Učinkovito zaščito pred preglasnim okoljem predstavlja zmerna jakost pri poslušanju glasbe, odmaknjenost od preglasnih izvorov zvoka in uporaba zaščitnih čepkov, ki blažijo velike jakosti hrupa. Njihovo uporabo svetujejo tudi na zabavah in koncertih, predvsem pa so nujna zaščita v glasnih delovnih okoljih, so še navedli.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima težave s sluhom 34 milijonov otrok po svetu, njihove napovedi pa pravijo, da je 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Do leta 2030 bo po napovedih tako po svetu več kot 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih