Letos smo v Sloveniji obeležili že dvaindvajsetič Svetovni dan srca. Čeprav se že več kot eno leto govori o koronavirusu, pa ne smemo pozabiti, da bolezni srca in ožilja predstavljajo še vedno največje breme za človeštvo.
Svetovni dan srca poteka že od leta 2000 na pobudo Svetovne zveze za srce (WHF World Heart Federation), in sicer z namenom osveščanja prebivalcev o bremenu in možnostih preprečevanja bolezni srca in ožilja. Letno zaradi teh bolezni umre 17,5 milijona ljudi, do leta 2030 pa naj bi se to število umrlih povečalo že na 23 milijonov. Organizacije si prizadevajo, da bi se do leta 2025 umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zmanjšala za vsaj 25 %.
Ali ste vedeli?
– Visoka raven krvnega sladkorja v krvi lahko pomeni sladkorno bolezen. Bolezni srca in ožilja so največji vzrok smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo.
– Visok krvni tlak ali »tihi ubijalec« velja za najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Običajno ga ne spremljajo znaki in simptomi, zato se mnogi te težave ne zavedajo.
Srčno-žilne bolezni ogrožajo vse prebivalce. Kot so zapisali na NIJZ družba za nastanek teh bolezni pogosto krivi posameznika zaradi nezdravega življenjskega sloga. »Pri tem pa se pogosto pozablja na okolja, v katerih živimo, delamo in se zabavamo, saj lahko le-ta omejujejo izbiro zdravih in srcu prijaznih odločitev,« NIJZ. Današnji tempo življenja je med drugimi spremenil tudi način prehranjevanja – hitra hrana, tobak, alkohol. Vendar k zdravim in pozitivnim odločitvam povezanih z zdravjem srca pa lahko prispevamo sami, in sicer z izbiro zdrave prehrane, omejevanjem kajenja, telesno aktivnostjo.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so visok krvni tlak, previsoke vrednosti holesterola, trigliceridov, sladkorja v krvi, kajenje, nezadostna telesna dejavnost, nezdrav način prehranjevanja in stres.
V zadnjih 30 letih smo v Sloveniji dosegli velik napredek
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom osveščanja prebivalcev o nevarnosti bolezni srca in ožilja ter s ciljem zmanjšati pojav teh bolezni in smrtnosti zaradi njih. Društvo izvaja tudi preventivne zdravstvene meritve, svetuje posameznikom in izobražuje o zdravem življenjskem slogu ter srčno-žilnih boleznih.
Po podatkih iz leta 2018 smo v Sloveniji zabeležili 33 % smrti med moškimi in 44 % med ženskimi, zaradi srčno-žilnih bolezni. K temu pa največ prispevata ishemične bolezni srca in možgansko-žilne bolezni. Je pa bilo leta 2018 kar 41.387 hospitalizacij zaradi te bolezni, od tega 17.744 zaradi ishemične bolezni srca.
Kako ohranimo zdravo srce?
Če nadzorujemo dejavnike tveganja, kot so visok krvni tlak, visok holesterol, prevelika telesna teža oziroma debelost, kajenje in sladkorna bolezen, se lahko srčno-žilnimi bolezni izognemo. Nedvomno je najučinkovitejše ukrepanje izogibanje nezdravim življenjskim navadam – kajenju, hitri prehrani, aktivnim načinom življenja. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga pa se začne že pri mladih, saj če jih navadimo na zdravo prehranjevanje, redno telesno aktivnost, bomo v veliki meri naredili največ za srce in ožilje. Ko pa se srečamo s to boleznijo, pa je potrebno še dodatno skrbno, vztrajno in zanesljivo jemati zdravila, da zadržujemo napredovanje bolezni in da ne pride do hujših zapletov.
K.N.
