Pred natanko 31 leti je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 zato praznujemo dan ustavnosti, ki ga je ustavno sodišče prejšnji teden obeležilo s slavnostno sejo.
Na slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, za katerega ima dan ustavnosti dvojen pomen. Poleg tega, da z njim obeležujemo spomin na sprejetje slovenske ustave in na vse tisto, kar je prinesla dobrega, je dan ustavnosti tudi opomnik, da se dolžnost in naloga spoštovanja ustavnega reda nikoli ne neha, je poudaril.
Med ključnimi izzivi je izpostavil spoštovanje pravne države in iskanje ravnovesja pri sprejemanju odločitev. Pravna država je bila v času epidemije covida-19 povsod po Evropi postavljena pod vprašaj, ustavni sodniki pa so si enotni, da lahko načela pravne države negujemo in spoštujemo tudi v času kriznih dogodkov. Spoštovanje načela pravne države tudi odzive na krizne dogodke naredi boljše, tudi zato, ker so bolj pretehtani, utemeljeni, legitimni in ustrezno sprejeti, je med drugim izpostavil Accetto.
Slavnostne seje sta se med drugim udeležila tudi odhajajoči predsednik republike Borut Pahor in nekdanji predsednik republike Milan Kučan, zbrane pa je kot slavnostni govornik nagovoril tudi predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Christoph Grabenwarter.
Skupino strokovnjakov je vodil Peter Jambrek
Osnutek slovenske ustave je v podvinskem gradu leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.
Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci v njo vnesli pravico do pitne vode, še pred tem pa fiskalno pravilo in novo referendumsko ureditev.
STA./ML.
