Mestnik
SIOL.NET
Dogodki Featured Gospodarstvo

Dolenjska regija pod povrpečjem glede donatorstva organov, do konca avgusta so presadili 82 organov

Letošnji evropski dan darovanja, ki smo ga praznovali v soboto 10.10, je zaradi omejitev potekal brez dogodka. Ključno sporočilo letošnjega evropskega dneva darovanja je: »Epidemija ni in ne sme zaustaviti darovanja in zdravljenja s presaditvijo organov.« V Zavodu RS za presaditev organov in tkiv Slovenija transplant ljudi spodbujajo k razmisleku in pogovoru o posmrtnem darovanju. »Brez darovanja organov namreč ni presaditev,«pravijo.

-Aktivnih umrlih darovalcev je bilo do konca avgusta 30, od katerih smo presadili 82 organov.

Kakšno je stanje darovanja organov

Stanje darovanja organov ocenjujeo kot dobro, kar je rezultat zelo dobrega dela in strokovnosti vseh vpletenih v donorsko in transplantacijsko dejavnost. Pomembno je tudi, da je Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant kot pristojni organ za koordinacijo donorske in transplantacijske dejavnosti ves čas vključen in aktiven pri ozaveščanju splošne in strokovne javnosti o načinih, možnostih in rezultatih zdravljenja končne odpovedi organov in tkiv s presaditvijo. »Zadnja leta se za darovanje odloča približno enako visok odstotek ljudi. 70 do 80 % svojcev poda soglasje za darovanje, kar pripisujemo po eni strani dovolj visoki ozaveščenosti. Po drugi strani pa prevečkrat opažamo posplošen negativen odnos do zdravstvene stroke, kjer veliko vlogo pogosto odigravajo prav masovni mediji. Ob boljšem poznavanju naše dejavnosti bi bil lahko odstotek privolitev še višji,« pravijo.

Na čakalnem seznamu (stanje na dan 28.9.2020) je 214 bolnikov: za srce 55, za ledvico 118 (od tega 1 v kombinaciji z jetri in 3 v kombinaciji s trebušno slinavko); za presaditev jeter 34 (od tega 1 v kombinaciji z ledvico), trebušne slinavke 4 (od tega 3 v kombinaciji z ledvico), pljuča 8.
Povprečne čakalne dobe so: za srce 247 dni (za urgentne presaditve 50 dni); za ledvico približno 300 dni; za jetra 155 dni.

Zakaj se ljudje odločajo za darovanje?

Ljudje pa o tej temi največkrat razmišljajo, ko so prvič soočeni z bližino smrti, bodisi v primeru resnejših nesreč ali ob izgubi svojca. Pogosto tudi poznajo osebo, ki ji je presaditev organa rešila življenje ali pa jo rešila odvisnosti od dializnega aparata. »Gre za nesebično dejanje želeti nekomu pomagati po svoji smrti, ko se zavedaš, da se je tvoje življenje zares zaključilo in zavestno izbereš možnost, da s svojim poslednjim dejanjem nekomu izboljšaš oziroma rešiš življenje. Tudi z dobrimi informacijami lahko razrešijo svojce dileme in strahov. Odgovorno bi bilo, da bi vsak razmislil o lastnem koncu in se opredelil glede darovanja,« pove Andrej Gadžijev, pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve.

V Sloveniji na leto presadimo okoli 110 organov in 90 roženic.

So rezultati darovanja po koronavirusom boljši?

»V času prvega vala okužbe z virusom SARS-Cov-2 smo se v Sloveniji držali restriktivnih ukrepov vlade, ki jih je sooblikovala z medicinsko stroko. Zaradi bližine Italije so bili ti ukrepi takrat zelo strogi. Večina državljanov Slovenije je ukrepe upoštevala in s skupnimi močmi nam je uspelo, da se ni ponovil italijanski scenarij. Zato tudi ni prišlo do prezasedenosti postelj na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kjer se po presaditvi vedno zdravijo tudi pacienti z novim organom,«pove Andrej.

Ob začetku epidemije so se na Slovenija-transplantu skupaj s Centrom za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana in drugimi zelo hitro odzvali in s prilagajanjem strokovnih ukrepov, zaščitnimi testi in dobrim medsebojnim sodelovanjem uspeli ohraniti dejavnost. »Sicer smo prilagodili in omejili programe, a darovanje in zdravljenje s presaditvijo ni zastalo,«pove.

V Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana so do konca avgusta 2020 presadili 82 organov: 33 ledvic, 18 src, 18 jeter, 11 pljuč in 2 trebušni slinavki.  
Prvič so tudi izvedli presaditev pljuč pri otroku, kar je velika pridobitev za male bolnike in njihove starše, saj ni več potrebnih zahtevnih poti na Dunaj.

V Splošni bolnišnici Novo mesto opravljajo le iskalni del dejavnosti

»V naši bolnišnici opravljamo le iskalni del te dejavnosti (detekcija in vzdrževanje donatorjev, sledenje protokolu za določevanje možganske smrti, pogovor s svojci) sodelujemo pa tudi pri samem odvzemu organov,« pove Matej Godnič, dr.med.spec. interne medicine. Vsi organi odvzeti v SB Novo mesto, so nato preko Slovenija transplanta ponujeni v enotni sistem Eurotransplanta, kjer vodijo tudi čakalne sezname in prioritetne liste za posamezno področje darovanja.

Dolenjska regija je trenutno pod slovenskim povprečjem glede števila donatorjev. Dejavniki za relativno majhno številko so mnogoteri. Ena glavnih pomanjkljivosti je relativno majhna ozaveščenost o tej dejavnosti, s tem je povezano tudi nezaupanje in je v bistvu še vedno tabu tema. Ljudje govorijo o darovanju v zelo majhnih skupinah (če koga poznajo, ki je prejel organ ali ga daroval). Zaradi redkega darovanja pa še tako spodbujana debata hitro zamre.«Večkrat smo pripravili delavnice za osebje bolnišnice o donatorski dejavnosti in na eni strani ugotovili številne dogme, ki že zdavnaj ne držijo več, na drugi strani pa relativno dobro tehnično podkovanost oz. seznanjenost z dogodki, ki se zgodijo ob darovanju, in zanimanje zanje,« pove Matej.

K.N.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih