Na vrtu Dolenjskega muzeja v Novem mestu bodo drevi ob 19. uri odprli gostujočo razstavo na panelih Kraljevi kozolci z dokumentarnim gradivom arhitekta in oblikovalca Nika Kralja na temo kozolcev. V mali dvorani Dolenjskega muzeja bodo hkrati odprli razstavo Kozolci iz sence pozabe z maketami kozolcev Damjana Popelarja.
Razstavo Kraljevi kozolci so predlani pripravili ob stoletnici rojstva pionirja in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja Nika Kralja, je etnologinja Dolenjskega muzeja Alenka Stražišar Lamovšek povedala za STA.
Razstava predstavlja dokumentarno gradivo Kraljevega terenskega dela, zbrano med letoma 1970 in 1980. Prvič so jo postavili v muzeju na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Z razstavo Kraljevi kozolci so tematsko povezali še razstavo Kozolci iz sence pozabe s 14 maketami kozolcev Damjana Popelarja, ki je te sušilne naprave na terenu dokumentiral več let.
Njegove makete so izjemne zaradi natančnosti pri izdelavi. “Izdelovalec je edinstven, saj njegovo delo temelji na poglobljenem terenskem delu, temeljitem izrisu objekta ter poznavanju materiala ter orodij, s katerimi izdela posamezno maketo,” je ocenila etnologinja.
Na odprtju razstave bodo premierno izvedli pesem Marinki v spomin, katere avtor je Niko Kralj. Uglasbil jo je Davorin Zupanič Turković, izvajalca bosta baritonist Lucas Somoza Osterc in pianist Marko Brodarič.
Kozolci velik del delovanja
Po podatkih šentrupertskega muzeja je Kralj v 70. letih prejšnjega stoletja velik del svojega delovanja posvetil kozolcem, ki jih je razumel kot eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva. Postavljal jih je ob bok nizozemskim mlinom na veter. Razsežnost njegovega zbiranja gradiva pa ni bila omejena le na Slovenijo, pač pa je iskal vzporednice tudi v drugih državah. Zanimale so ga tovrstne sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugje.
V Deželi kozolcev sicer hranijo nekaj več kot 4500 diapozitivov Kraljevega terenskega dela med kozolci, ki jih je tej ustanovi podarila njegova hči Veronika Kralj – Iglič. Arhiv je nastal med letoma 1970 in 1980, največ posnetkov je iz leta 1971, ko je pod Kraljevim vodstvom potekala raziskovalna naloga Inventarizacija kozolcev. Ta je med drugim obravnavala Gorenjsko, Ljubljano s širšo okolico, Štajersko, Dolenjsko in Koroško ter sušilne naprave na Tirolskem.
Niko Kralj, arhitekt, univerzitetni profesor in industrijski oblikovalec, se je leta 1920 rodil na Zavrhu pri Trojanah. Leta 1952 je diplomiral Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V tovarni pohištva Stol na Duplici je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. Tam je bil zaposlen do leta 1956, na omenjeni fakulteti so ga leta 1960 imenovali za docenta. Prejel je več nagrad, tudi Prešernovo. V 50. letih prejšnjega stoletja je veljal za enega najvidnejših slovenskih industrijskih oblikovalcev. V Ljubljani je umrl leta 2013.
