Dolenjski muzej iz Novega mesta bo te dni predstavil novo monografijo o arheoloških najdbah z novomeške Kapiteljske njive. Dvojezično strokovno delo Novo mesto IX, Kapiteljska njiva, gomile VI, VII in VIII je delo arheologa Dolenjskega muzeja in dolgoletnega raziskovalca Kapiteljske njive Boruta Križa. Izšlo je v seriji Carniola archaelogica.
Publikacija, ki jo je Dolenjski muzej izdal kot deveto v svojem monografskem nizu Carniola archaelogica, prinaša strokovno obdelavo in objavo gradiva treh družinskih grobnih gomil, ki sodi v zadnjih 200 let starejše železne dobe oziroma v 5. do 3. stoletje pred našim štetjem.
Gre sicer za bogato arheološko gradivo. Med tem je veliko nakita iz raznobarvnih steklenih jagod, med najdbami elitnih tako imenovanih knežjih grobov pa izstopajo bojevniške čelade. Med temi še posebej dve grški, je Križ povedal za STA.
Takšnih drugje v Sloveniji niso našli, je dejal in še opozoril na tedaj uvoženo grško lončeno posodje, namenjeno pitju ravno tako iz Sredozemlja uvoženega vina. Odkrili so tudi nekaj z etruščanskega območja prinesenega posodja.
Monografija, ki prinaša tudi vso terensko risarsko, fotografsko in drugo dokumentacijo, sicer vnovič potrjuje pomen najdb s tega novomeškega prazgodovinskega najdišča, je dodal.
Na Kapiteljski njivi so namreč do zdaj raziskali nekaj manj kot 2300 prazgodovinskih grobov. V skoraj 35 letih tamkajšnjih zavarovalnih izkopavanj, so odkrili približno 340 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 69 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1200 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe.
To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja, je navedel.
Kapiteljska njiva je zadnja leta postala znano evropsko prazgodovinsko najdišče. Vse pogosteje jo kot referenčno navajajo na arheoloških kongresih, svoje mesto pa je našla tudi na sodobnih arheoloških zemljevidih.
Na Kapiteljski njivi po Križevi oceni še niso raziskali vsega obsežnega in močno ogroženega grobišča. Najdišče namreč leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.
Ekipa Dolenjskega muzeja je po 35 letih neprekinjenega terenskega raziskovanja zadnja tamkajšnja izkopavanja opravila leta 2018. Kako bo z njihovim nadaljevanjem, zaenkrat ni znano.
Eden najbolj znanih knežjih grobov s Kapiteljske njive je predstavljen tudi na razstavi Bratje po orožju – Elite starejše železne, ki je nastala s sodelovanjem Arheološkega muzeja v Zagrebu, oddelka za arheologijo zagrebške Filozofske fakultete in Dolenjskega muzeja. V razstavišču Lazareti so jo v petek odprli v hrvaškem Dubrovniku.
Publicistično serijo Carniola archaeologica so v Dolenskem muzeju začeli izdajati leta 1986. Njen pobudnik in prvi avtor je bil tamkajšnji takratni arheolog Tone Knez (1930-1993). Vseh dozdajšnjih devet knjig prinaša in predstavlja novomeško arheološko gradivo.
STA./ML.