Svetovni dan aidsa, ki ga obeležujemo vsako leto 1. decembra, predstavlja priložnost za ozaveščanje o virusu HIV in aidsu, hkrati pa spodbuja solidarnost z ljudmi, ki so okuženi s tem virusom. HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti) in AIDS (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) sta prvič prepoznana v osemdesetih letih. Kljub številnim znanstvenim napredkom je iskanje trajnega zdravila še vedno problem. Pomemben mejnik je bil odkritje retrovirusa HIV, ki ga je identificiral francoski znanstvenik Luc Montagnier leta 1983.
Bolezen ni le zdravstveni problem, ampak tudi družbeni. Povezana je s številnimi družbenimi in ekonomskimi vprašanji, vključno z diskriminacijo, neenakostjo in pomanjkanjem dostopa do zdravstvene oskrbe. Kljub napredku v ozaveščanju še vedno obstaja močna stigmatizacija okuženih s HIV in obolelih za aidsom. Stigme pogosto izvirajo iz neinformiranosti, predsodkov in strahu pred boleznijo. To lahko ovira pravočasno diagnosticiranje in zdravljenje, hkrati pa povzroča psihološko stisko posameznikov.
V Sloveniji nizka stopnja epidemije
V Sloveniji okužbo s HIV dobro obvladujemo in uspešno sledimo zastavljenim ciljem v Nacionalni Strategiji preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV do leta 2025. Uvrščamo se med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije, navaja NIJZ.
Do 22. 11. 2022 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 37 novih diagnoz okužbe s HIV. Poleg tega se je v Sloveniji začelo zdraviti tudi 15 oseb, ki so imele okužbo prepoznano že pred letom 2022 v tujini. Največ novih okužb (22) je bilo v letu 2022 zabeleženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Med intravenskimi uporabniki drog, nosečnicami in otroci ni bilo novih okužb.
Zabeleženi sta bili 2 smrti oseb, z okužbo s HIV, vendar ne zaradi aidsa. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi konec leta 2022 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 900 oseb s HIV, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV.
Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, ne morejo okužiti drugih ljudi, pojasnjujejo strokovnjaki na NIJZ.
Polovica obolelih še vedno stigmatizirana
Študije kažejo, da je stopnja stigmatizacije obolelih še vedno visoka. Po podatkih organizacije UNAIDS se še vedno vsaj 50 % ljudi, ki živijo z virusom HIV, srečuje z neko obliko diskriminacije. Zaradi stigmatizacije se mnogi ljudje izogibajo testiranju in zdravljenju, kar povečuje tveganje za širjenje bolezni. Edini način za premostitev stigmatizacije je ozaveščanje in izobraževanje. Pomembno je, da družba prepozna, da HIV ni omejen na določeno skupino ljudi in da je razumevanje bolezni ključnega pomena za preprečevanje njene širitve.