Gluten je proteinski kompleks, ki ga najdemo v številnih žitaricah – pšenici, piri, ječmenu, rži in ovsu, zato je samoumevno, da ga uživamo zelo pogosto. Zadnje čase pa se polemika glede njegove »koristnosti« za zdravje nikakor ne konča, še več, mnenja o njem so večinoma slaba, negativna, pogosto krivična. V nekaterih razvitih delih sveta tudi do 30 % ljudi pravi, da je prenehalo uživati izdelke, ki vsebujejo gluten. Tudi police v trgovinah vedno bolj zasedajo takšni in drugačni brezglutenski izdelki, ki naj bi odpravili razne tegobe, kot so denimo napihnjenost, slabost, tudi alergijske reakcije kože in oči, za kar naj bi bila kriva prisotnost glutena v zaužiti hrani. Pa je za to res kriv gluten? V žitih se lahko skriva še marsikaj drugega, kar bi lahko povzročilo probleme, sploh, glede na to, da so iz žit že 14 tisočletij nazaj pripravljali kruhu podobne izdelke, pa tovrstnih težav ni nihče omenjal. So jih spregledali? So jih pripisovali drugim vzrokom? Je za vse skupaj »kriva« prehranska industrija? Morda potrošništvo in kapitalizem?
Dejstvo je, da so raznorazne diete zelo priljubljene, sploh v današnjem času, ko biti fit in zdrav pomeni uspeh, srečo in zadovoljstvo. Kje bomo našli tisto pravo pot, ki nam bo zagotovila zdravje, (pozitivno) energijo in seveda čudovit videz? Vsi si vsaj občasno postavimo cilj, da bomo od jutri naprej zares zdravo jedli in bili aktivni, marsikdo pa se pri tej odločitvi odloči, da se bo izogibal izdelkom iz žitaric, ki vsebujejo gluten, torej, da se bodo prehranjevali po brezglutenski dieti.
Številni znanstveniki, raziskovalci in zdravniki pravijo, da vedno več ljudi za svoje težave s prebavo, napihnjenostjo in podobnimi tegobami krivi gluten, a je ta pravzaprav le eden izmed mnogih možnih povzročiteljev. Nenazadnje, gluten je proteinski kompleks in le del glutena, ki se imenuje gliadin in je prisoten v pšenici in nekaterih drugih žitih je tisti, ki je lahko škodljiv. No, vseeno pa sploh pri laikih velja, da tega kar posplošimo in rečemo, da smo preobčutljivi na gluten.
Spekter težav, ki jih povzroči gluten je zelo širok, najhujša med njimi pa je celiakija in je hkrati edina, ki je zagotovo posledica preobčutljivosti na gluten. Za bolnike, ki trpijo za celiakijo, je gluten kot strup, ki lahko že v majhnih količinah povzroči hude zdravstvene zaplete, celo smrt. Poleg celiakije poznamo še druge oblike preobčutljivosti na gluten. Denimo alergija na gluten, ki je na nek drug imunski način reakcija na gluten in pa neceliakalna glutenska preobčutljivost. Te tri bolezni oziroma reakcije bi torej lahko definirali kot posledica glutenske intolerance. Zelo težko pa je postaviti diagnozo, ali nekdo res trpi za katero izmed teh bolezni, ali je razlog za težave nekje drugje. Tako je edini način, da ugotovimo, ali smo res preobčutljivi na gluten ta, da najprej poskusimo z brezglutensko dieto. Če se stanje po določenem obdobju izboljša, potem bi oseba poskusno morala ponovno preiti na »stari« prehranjevalni način, torej, na uživanje glutena. In, če se simptomi ponovno pojavijo, potem lahko trdimo, da je oseba res preobčutljiva na gluten.
V svetu in tudi pri nas je vedno več ljudi, ki v glutenu vidijo vzrok svojih težav, tako, da je izogibanje glutenu postala že kar prava »modna muha«. Če tudi vi mislite, da ste preobčutljivi na uživanje glutena, se najprej posvetujte s svojim zdravnikom, ki vam bo znal še najbolje povedati in oceniti, ali je temu res tako. Namreč, če se izogibate glutenu oziroma žitom, pa vzrok pravzaprav sploh ne tiči v tem, nimate od tega prav nobene koristi.
N.Š.
