fbpx
Mestnik
Bojan Kekec, direktor novomeške komunale.
Dogodki Featured Intervju Novice

INTERVJU: Bojan Kekec, direktor Komunale Novo mesto

“Vsako investiranje v mlade ljudi je na dolgi rok najbolj donosna investicija za okolje.”

Bojan Kekec je po desetih letih ponovno prevzel vodenje novomeške komunale. Predvsem si želi, da ostanejo zgledno podjetje, da še naprej skrbijo za okolje in zagotavljajo storitve občanom. Njegovi cilji so povečati tržne prihodke, obnoviti opremo, predvsem pa se digitalizirati, saj smo bili zadnja leta priča velikim premikom na tem področju.

Komunala Novo mesto je zadolžena za veliko področij. Kako velika so ta področja in katera področja sploh pokrivate?

Če pogledamo, so najprej to obvezne gospodarske javne službe, ki jih komunala mora v skladu z veljavno zakonodajo ali pa odloki občin opravljati. To so pitna voda, ravnanje z odpadno vodo in čiščenje odpadne vode in odpadki. Te obvezne gospodarske javne službe opravljamo v osmih občinah. Poleg tega pa ima Komunala še pogrebno dejavnost, ki je v Mestni občini Novo mesto. Potem pa so tukaj še tržne dejavnosti, montaža vodovodov tudi kakšno izvajanje projektne dokumentacije, investicijske dokumentacije. Vse je vezano seveda na infrastrukturo. To bi bila neka naša osnovna dejavnost. No, imamo tudi zelo razvit del tega geografskega informacijskega sistema, se pravi, da so vsi podzemni vodi pravilno zabeleženi, vrisani in so nujni za obratovanje in potem za nadaljno projektiranje.

Komunala Novo mesto d.o.o. opravlja naslednje obvezne in izbirne gospodarske javne službe:

– oskrba s pitno vodo,

-odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,

-ravnanje s komunalnimi odpadki,

-pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč,

-javna snaga in čiščenje javnih površin,

-urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

-urejanje javnih tržnic,

-urejanje javnih sanitarij,

-urejanje javnih parkirišč in javnih površin.

Poleg naštetih dejavnosti pa Komunala Novo mesto v posameznih občinah opravlja še nekatere tržne dejavnosti na področju oskrbe s pitno vodo ter kanalizacije in čiščenje odpadnih voda.

Kot vsak nov direktor, ki pride, najprej pogleda stanje in si ustvari cilje. Kako bi vi ocenili delovanje komunale v času, ko vas ni bilo in kakšne cilje ste si zastavili?

V Komunalo sem prišel točno deset let po tem, na isti datum, prvega marca. V desetih letih se marsikaj naredi v razvoju. Predvsem smo bili priča ogromnim premikom v razvoju glede, tehnologije, digitalizacije in na sploh obdelave podatkov, tudi okoljskih tehnologij in hkrati tudi dvigu standarda. Podpisanega je bilo veliko, od podnebnih sporazumov do ciljev evropske unije, da znižuje toplogredne pline.S tem je posledično šla zakonodaja gor in zaostrili so se standardi in temu primerno se morajo prilagajati tudi javna podjetja, ki za to skrbijo. V desetih letih bi poudaril dva projekta, ki sta bila tukaj zelo pomembna. Zastavili smo jih že takrat v mandatu. Najprej hidravlično izboljšanje vodovodnih sistemov in pa centralna čistilna naprava za izgradnjo kanalizacije v Ločni. Ti dva projekta sta bila po moji oceni v teh desetih letih najpomembnejša. Poleg tega pa še en vodovodni sistem se pravi hidravlične izboljšave sistemov vodovodov v Suhi krajini. Namreč mi pokrivamo tudi občino Žužemberk in Dolenjske Toplice, Mirna peč, ki pa se oskrbujej iz teh sistemov. S tem je bila narejena neka dolgoročna rešitev vodooskrbe. V preteklosti smo imeli kar nekaj težav . Spomnim se obratovanja vodovodnih sistemov, ko je bilo vse na enem majhnemu vodohramu. Vse je bilo dimenzionirano na “špici”, morali smo imeti izobražen kader, da smo lahko obvladovali take sisteme. Poleg tega pa je bil problem tudi motnost vode. Ob večjem deževju smo izdajali obvestila, ker drugega nismo mogli narediti. Z vzpostavitvijo membranske filtracije pa sta se dva glavna vodna vira v Družinski vasi in pa v Stopičah rešila glede kakovosti. Iz teh obeh virov napajamo Novo mesto in pa iz Družinske vasi še Šmarješke Toplice, del Šentjerneja in del Škocjana. Tukaj so zdaj membranske filtracije, to je izredna fina filtracija, ki vse te motnosti odstrani. Torej smo naredili nekaj na kakovosti, da res prihaja v omrežje kakovostna voda. Tudi ob potresu se je včasih voda skalila. Težava tukaj ostaja izdatnost vodnih virov. Če bi zdaj ta suša, ki traja trenutno, trajala še 14 dni ali pa tri tedne, bi verjetno morali izdati že obvestilo o omejitvi uporabe. Da naredimo še korak naprej, bi potrebovali še en vodni vir, neko strateško rezervo, s katero bi imeli v primeru večje porabe, hkrati pa moramo vedeti, da se naša regija hitro razvija, zato moramo poskrbeti, da je v skladu s stategijo razvoja tudi to poskrbljeno. Pri čistilnih napravah pa tako daleč nismo prišli, kot se tiče pitne vode, vsaj kar se tiče oskrbe. Pitno vodo imamo praktično skoraj 100 %, mogoče kakšen odstotek je še razpršenih domačij, v katero dovažamo pitno vodo po potrebi. Medtem ko se z opremo kanalizacije približujemo nekje 70 % ljudi oz. gospodinjstev, je priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, medtem ko drugi del še ne. Tukaj so nam ostala še ta razpršena območja, za katera pa smo naredili strategijo,tako da vemo, kako jo bomo reševali ali z malimi čistilnimi napravami, ali da jih bomo priključevali na glavne kanalizacijske sisteme z nekimi povezovalnimi vodi.Ravno zato zdaj ta finančna perspektiva majhne aglomeracije geografske zaključene celote ni in se je reševala s svojim financiranjem. Zdaj pa je novi program, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj “okrevanje in odpornost” in je paket za Slovenijo težak već kot 5 milijard evrov. Tukaj mislim, da so naši pogajalci naredili eno pravo poteza, ko so notri vključili, da se lahko ureja tudi kanalizacijski sistemi. Se pravi financirajo pod dva tisoč enot in vodovodnih preko deset tisoč enot. To je neka perspektiva za naslednjih sedem let, ko bomo lahko ta sredstva črpali, jih kombinirali z državnimi in lastnimi sredstvi in postopoma opremljali še ta del, ki nam je ostal, da še ta kanalizacijski nivo dvignemo na zgledno raven. Imamo sodobno čistilno napravo v Ločni, ki čisti z velikim učinkom. S tem blatom proizvajamo tudi električno energijo.To blato dehidriramo na nivo, da je zelo suho. Tako,da nimamo takih problemov, kot se sedaj dogajajo v Sloveniji. Mogoče nismo šli v korak s časom glede digitalizacije. Tukaj nas čaka en velik preboj. Predvsem znotraj podjetja, da se postopki še bolj optimizirajo in pa s samim tehnološkim delom, ko se preko daljinskih sistemov opravljajo vsa črpališča, čistilne naprave, da imamo vse te podatke na pravem mestu. Naredili bi radi tudi portal, da bi vsak porabnik še bolje tekoče dobival vse podatke, ki ga zanimajo. Izdajali pa bi tudi soglasja in vso dokumentacijo v elektronski obliki.

Ljudje najbolj povežejo Komunalo z ravnanjem odpadkov. Kakšno je stanje v novomeški občini glede odpadkov? Smo postali bolj dosledni pri ločevanju odpadkov?

Ti učinki ločevanja so. Novo mesto oziroma to, kar opravlja Komunala Novo mesto, ima integralni način zbiranja odpadkov preko ekoloških otokov. Marsikje v Sloveniji imajo drug sistem, se pravi individualne zabojnike. Za zdaj ugotavljamo, da se je zadeva prijela. Količina ločenih frakcij se iz leta v leto povečujejo. Zdaj, zakaj je tako, mislim, da je komunala tukaj veliko vlagala v mlade, z ekošolami. Z doslednim izobraževanjem mlajših generacij, tudi predšolskih, šolskih, se je v 20 letih, odkar se to zbira, se je ta generacija že zagnala in ta učinek se vidi. Nudimo tudi nove produkte. Sedaj zbiramo odpadna gospodinjska olja, dogovorili smo se za tekstil, namreč v Novem mestu se odpira trgovina Zavoda Knof.

V Komunali tako letos kot lansko leto nadaljujete z urejanjem okolic ekoloških otokov. Problemi pa se pojavljajo, da se smeti kopičijo ob zabojnikih, lahko bi rekli, da se marsikje spreminjajo v mini deponije.Kako se soočate s to težavo? Ali to za komunalo predstavlja dodatni strošek, ker morate po eni strani izvajati še nadzore?

Teh točk je nekaj. Vsak ekološki otok je preračunan na neko vplivno področje, se pravi področje, s katerega ljudje nosijo odpadke. Če se pojavi kakšna analiza oziroma kakšno novo dejstvo, da se je naselje povečalo, potem se seveda upravičeno postavi nov ekološki otok, če je ljudi več. Če pa ljudi ni več, pa je v bistvu problem ta, da se ne ločuje. Po navadi se nabirajo odpadki pri splošnih komunalnih odpadkih, ne pri steklu, embalaži. Če bi se to dogajalo, da bi bilo to pri ločenih frakcijah, iz naše strani ni težava dati nove zabojnike za embalažo. Seveda pa ni prava politika to,da se ti splošni odpadki nabirajo, da zraven damo še en zabojnik za splošne, ker s tem ne naredimo prav nič. Naredimo le slabšo situacijo, se pravi, da bodo ljudje še manj ločevali. Velikokrat pri tej analizi ugotovimo, da so te lokacije ob regionalnih cestah. Mimoidoči avtomobili pustijo vreče in tudi to je lahko vzrok pri tem povečanju odpadkov. Zadeva, ki pa je značilna za Dolenjsko, pa je brskanje in tukaj pa komunala ne more ob takem velikem številu ekoloških otokov, poskrbeti, da bo vse čisto. Mi jih postavimo in pobiramo odpadke v ciklusih, ki so po nekih normativih normalni, da to ostane čisto. Tukaj apeliram na vse občane, da striktno ločujejo in pa tudi če se že zgodi, da nekomu pade vreča, da se to pospravi. Sam pravim tako, da če bi vsak za seboj pospravil, teh zadev ne bi bilo. Komunala ne more pospravljati za vsemi. Zelo nazorno je že ta terminologija, ko se večkrat pogovarjamo, da so smetarji. To gre za delavce, ki so pridni. Niso oni smetarji, ampak smetarji smo vsi drugi, ki smetimo, oni pa so delavci, ki čistijo za nami. Če bi se to upoštevalo pri slehernem občanu, do teh zadev ne bi prihajalo. Je pa res, da tega ni veliko. To se pojavlja samo na določenih lokacija.

Komunala Novo mesto d.o.o. deluje na območju osmih občin s storitvami gospodarskih javnih služb.

Nekateri pravijo, da bi se moralo večkrat in bolj pogosto opravljati pregledi smetnjakov. Kaj vi mislite o tem?

Narejena je neka analiza teh prevozov. Če bi bolj pogosto odvažali, bi bila pač položnica višja in če bi bili ljudje to pripravljeni plačati, v redu, ampak mislim, da to ni pravi način. Če bi se vsi striktno držali ločevanja, ker včasih ugotovimo, da je tisti zabojnik za splošne odpadke prenatrpan, pa vreče ležijo zraven zabojnika, medtem ko je zabojnik za embalažo napol prazen, ne bi prihajalo do teh težav.

Ozaveščenost aktivno širite tudi na družbenih omrežjih. Kaj pa med otroke? Kaj vse organizirate?

Tradicionalen projekt Eko šol je zadnje dve leti bil izveden v manjšem obsegu, bolj na daljavo. Tudi ni bilo tistega zaključnega dneva, podeljevanje nagrad, predstavitev vseh projektov. Poskušali smo ohranjati nivo, šole so delale tudi na tem področju, da smo ohranili neko kontinuiteto. Vsako tako investiranje v mlade ljudi je na dolgi rok najbolj donosna investicija za okolje.

Z namenom spodbujanja manjše potrošnje papirja ste se odločili , da pri vas na blagajni ne bo več možno plačevati položnic. Se usmerjate bolj v digitalizacijo?

Na digitalizaciji bomo naredili korak naprej. Vsaka natiskana položnica pomeni veliko število položnica, saj oskrbujemo 66 tisoč ljudi, približno tri in pol člansko družino, to je lahko 20 tisoč položnic pa še industrija. To je veliko papirja. Po drugi strani imajo s tem strošek tudi stranke. Zato smo se odločili, da našo blagajno ne bomo ohranili več naprej,ker nobeno podobno podjetje je več nima. Hkrati pa bomo ponudili strankam trajnik, ki je že ponujen, tudi plačevanje preko e-računov. Tudi to je en del tiste okoljske ozaveščenosti, navsezadnje optimizacije stroškov in pa vplivov na okolje. Poskušali bomo v nekaj letih doseči boljši nivo digitalizacije in čim manj papirnega poslovanja.

Je bilo veliko občanov, ki so ta način še uporabljali?

Bila je predvsem starejša generacija ljudi, ki so bili tukaj vajeni opraviti ta opravek. Komunala ni v centru mesta, da bi to lahko naredili ob poti. Če pogledamo že strošek bencina ali pa porabljeno uro. Vsekakor pa vsakega tukaj, ki hoče plačati, mu nudimo vso podporo in pomoč, da si uredijo trajnik ali plačilo preko e-računa.

Iz poročil zadnjih let ste ugotovili, da prihodki iz tržnih dejavnosti podjetja upadajo. Vaš cilj pa je to povečati. Zakaj je to za komunalo pomembno?

V krogcu:” Tržni del nam omogoča, da se podjetje razvija.”

Ena od analiz nam je pokazala, da je tukaj komunala nekoliko zaostala v teh letih. Ugotavljamo, da bomo to dejavnost razširili,ker iz naslova obveznih gospodarskih javnih služb oziroma iz tistega denarja, ki jih ljudje plačujejo po položnicah, mi lahko opravljamo dejavnosti, ne moremo pa razvijati podjetja. Le tisti del, ki ga ustvarimo na tržnih dejavnostih, to pomeni, da svoje resurse še dodatno izkoristimo in z njih dobimo še neki obrat neki denarja več, kar na stranke ne vpliva nič, mi pa lahko s tem denarjem potem podjetje normalno razvijamo naprej, v smislu digitalizacije, z nabavo sodobnejših kamionov za odvoz smeti, novih naprav za vzdrževanje sistemov. Skratka ta tržni del nam omogoča en razvoj podjetja. Če si na mestu nekaj let, te v tem poslovnem svetu lahko že ni.

Napovedali ste tudi oblikovanje delovne skupine, ki bo pregledala in bila zadolžena za oblikovanje cen in storitev komunalnih odpadkov. Ste to skupino že oblikovali? Se vam zdi, da so med občani neenakovredni pogoji pri plačevanju komunalnih storitev?

To skupino imamo znotraj narejeno. Planska analitska služba skupaj z operativinimi vodji sektorji, vsak skrbi za svoje področje. Problematika cen komunalnih storitev seveda je ta, da so neke regionalne razlike. Voda v občini Žužemberk je bistveno dražja kot voda v Novem mestu. Ena od idej prej nazaj je že bila, da bi bila poenotena pitna voda, cena pitne vode za celo upravljavsko območje komunale, to je v osmih občinah. To je bolj politično vprašanje, ki ga morajo uskladiti predvsem župani . Se pa zadeve peljajo v tej smeri. Po drugi strani pa še ostane drugi velik strošek to pa je amortizacija oziroma najemnina infrastrukture, torej cena vode je samo en del. Pojavljajo se težave, ker se ti veliki projekti, ki so bili financirani z evropskih sredstev počasi aktivirajo v naše poslovne knjige in zdaj se s tem dviguje tudi obračun amortizacije.Za velike milijonske projekte se ta del cene lahko kar dvigne in bo nastala težava, kako na neki način uskladiti te rasti. Ena možnost je občinski proračun posamezne občine, s tem se razbremeni seveda položnica fizične osebe, drugi pa postopen dvig cen. Mislim, da v tej situaciji ne bi bila to dobra poteza, ker smo v nekem postcovidnem okrevanju in se k temu komunala za zdaj ne nagiba. Cene niso v domeni komunale, cene sprejme občinski svet. Se pa na nekaj let mora to uskladiti, ker se dviguje tudi cena energentov, električna energija, materiali. Trenutno so težave z vodovodnimi cevi, z najbolj nujnimi zadevami. Dvig cen je kar precejšen pa še dobavni roki so dolgi. Na določena obdobja je treba glede na te podražitve tudi komunalne storitve prilagoditi.

Ker se je pričelo poletje tudi vi podpirate, da je najboljša izbira ravno voda v pipi. Kakšno vodo pijemo na območju Novega mesta?

Območje Novega mesta je, kar se tiče kakovosti pitne vode, na zglednem nivoju. Vodooskrba je varna in voda ustreza vsem pravilnikom. S tem, ko so tehnološke rešitve na udaru seveda, smo zagotovili že, da v sistem ne prihaja motna voda, da pride voda res visoke kakovost. Občasno se lahko pojavi kakšen vzorec v omrežju, ki sicer ni pomeni nevarnosti, je pa tudi kakšen vzorec, ki je slab, ampak ko vsak tak vzorec analiziramo, ugotovimo, kaj je, in teh vzorcev je bilo zelo malo, toliko, da jih lahko preštejemo na prstih ene roke. Predvsem se to lahko pojavi pri kakšnem nepooblaščenem odpiranjem hidrantov. Ko se odpre hidrant s strani nepooblaščene osebe in se dvignejo usedline iz cevovodov. Pa tudi v kakšni hišni inštalaciji, kjer je voda dolgo stala. V takem primeru pa mi obvestimo lastnika, da ima težave na svoji inštalaciji.

Kaj načrtujete v prihodnosti? Kakšen novi projekt?

Digitalizacija, povečati tržne dohodke, zagotovo obnova naše opreme. Imamo kamione, ki so precej stari, tudi z motorji, ki niso več ekološko gledano najbolj primerni za okolje. Po drugi strani pa se tudi tehnološko poskušamo posodobiti. Začeli smo zbirati odpadna olja in to olje se da predelati v biodizel. Če bi bila cena primerna in da bi bile količine dovolj velike, da bi bilo ekološko upravičeno, da bi enega od naših kamionov opremili za biodizel. Tehnologije se hitro razvijajo in temu bomo sledili. Predvsem je naše poslovno poslanstvo to, da skrbimo za okolje, da zagotavljamo storitve občanom in da smo zgledno podjetje

K.N.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih