Mestnik
Featured

INTERVJU: Sandra Erpe, mlada kantavtorica in pesnica

»Okušaj me zjutraj. Takrat sem še sveža. Z rokavi pižame in starega gina te silim z ostanki ljubega jazza« (Sandra Erpe).

Sandra Erpe je mlada kantavtorica in pesnica, ki živi v Ljubljani, prihaja pa iz Novega mesta. Novembra 2018 je zmagala na festivalu Kantfest, nominirana je bila tudi za zlato piščal, in sicer v kategoriji novinec leta 2016. Izdala je en album – Sinonim za mojo mladost (2017), jeseni pa se že obeta snemanje in predstavitev drugega albuma.

Od kje izvira ljubezen do glasbe?

Mislim, da od doma … Moja mami rada pove, da sem že na svojem prvem rojstnem dnevu plesala na mizi ob harmoniki, ki jo je igral oči. Spomnim se, da sem v mali šoli, ko je imela koncert Romana Kranjčan, pogumno zapela z njo – ne vem sicer, od kje se je vsa ta »korajža« vzela, ker zdaj nisem več taka. Zdi se mi, da je to iskreno, prvinsko zanimanje za glasbo v meni že »od nekdaj«.

Poezija ali glasba?

Uglasbena poezija!

Kdaj ste začutili ljubezen do glasbe? So bili začetki težki?

Ljubezen do glasbe sem začutila relativno zgodaj: v prvem razredu osnovne šole sem že pela v pevskem zboru in obiskovala ure klavirja. Če na začetek gledam tako, se mi zdi, da ni bil preveč težak – uživala sem v petju, igranju klavirja in v (pevskih) vajah.

Če pa za začetek označim trenutek, ko sem začela nastopati z avtorsko glasbo in se skušala uveljaviti kot glasbenica (in pozneje književnica), pa mi ni bilo najlažje …

Nastopili ste tudi v šovu Slovenija ima talent. Ste se želeli takrat predstaviti širši javnosti ali ste imeli kakšen drugačen namen?

Ja, predvsem sem želela nekakšno potrditev – potrditev, da delam v pravi smeri, da imam nek talent, nekaj takšnega …

Na kateri glasbeni album, dosežek ste najbolj ponosni?

Glasbeni albumi so kot nekakšna razglednica iz »preteklosti«: ko poslušaš neko skladbo (če je skladba tvoja, pa še posebej!), te ponese v točno določen trenutek in zdi se, kot da s poslušanjem lahko potuješ nazaj v čas …

Ko poslušam prvo ploščo seveda slišim ogromno napak – danes bi nekatere reči spremenila, popravila, naredila drugače. Je vseeno lep, nostalgičen občutek poslušati skladbe, ki sem jih napisala pred leti … Kot da bereš strani svojega starega dnevnika … Poleg tega je prva plošča samo ena in že zato bo imela pri meni vedno neko posebno mesto.

Sem pa kljub vsemu prepričana, da bo druga plošča veliko bolje predstavila to, kar sem (danes), saj se morda za nekaj odtenkov bolje poznam; ne glede na vse pa bo odsevala življenjsko obdobje, v katerem je nastala.

Zmagali ste na Kantfestu. Kaj vam je to prineslo, mogoče kakšno novo priložnost?

Zmaga na Kantfestu mi je prinesla predvsem potrditev iz stroke, kar mi ogromno pomeni, in nova poznanstva.

Vaš idol?

Tomaž Pengov, vedno Tomaž Pengov.

Kje dobite navdih za besedila?

Iz svojega vsakdana.

Delovali ste na različnih področjih, ste magistrica primerjalne književnosti. Lahko bi vam rekli multipraktik. Se kdaj ustavite?

Ne bi se opisala kot multipraktik; res sem počela mnogo stvari, a so bile vse nekako v poljih glasbe, poezije ali nečesa podobnega …
Je pa res, da si hitro naložim preveč obveznosti/dela/projektov in mi potem velikokrat vmes malo »zaškripa«. Ne znam ravno najbolje manevrirati med delom, prostim časom in družinskim življenjem. Pri meni je vse ves čas pomešano; včasih je to lahko presneto lepo in včasih presneto naporno.

Ste tudi mamica. Kako se vam je ustvarjanje spremenilo po rojstvu?

Z nosečnostjo in predvsem z rojstvom in odraščanjem otroka začneš podoživljati lastno otroštvo … Kar naenkrat se spomniš reči, na katere si že »pozabil«. Tudi v meni so se prebudili nekateri močni spomini, ki jih nekako nisem znala predelati in zapisati na meni do sedaj poznani način – zato sem prvič posegla po kratki prozi.

Novost je seveda tudi, da ob malčku nimam toliko časa ali bolje: terminske izbire za ustvarjanje. »Pred otrokom« sem rada pisala pozno v noč – to mi je najbolj ustrezalo zaradi miru, ki me je obdajal – zdaj pa je moj urnik popolnoma drugačen. Ob uri, ko sem včasih hodila spat, zdaj vstajam!

Nedavno ste po nekaj letih nastopili v domačem kraju. Kaj vam to pomeni?

Pred domačo publiko je vedno zahtevno nastopati: ljudje te poznajo dosti dlje kot drugod – poznajo te še iz časov, ko nisi bil to, kar si danes in to je včasih težko. Težko jih je prepričati, da si se morda le spremenil, nadgradil svoje delo in da si zaslužiš prostor na odru. Poleg naštetega je tu še trema, ki je v domačem mestu najmočnejša – nekakšno strahospoštovanje do kraja, kjer si odraščal, je pri meni vedno prisotno. Tako zelo cenim okolje, v katerem sem odraščala – tu so moje korenine, moji sorodniki, od tod prihaja večina mojih prijateljev in umetnikov, ki so mi bili v otroštvu in najstniških letih zgled in so na začetku moje poti precej vplivali name … Skratka: prebila sem led in to, da sem po nekaj leti nastopila v Novem mestu, mi pomeni ogromno.

Imate občutek, da vas domačini podpirajo?

Nekaj let nisem imela takšnega občutka. Ker živim v Ljubljani niti nisem bila toliko v stiku z umetniškimi krogi v Novem mestu. Vseeno se mi zdi, da se zadnje čase to malo spreminja. Opažam namreč, da tudi Novomeščane čedalje bolj zanima, kaj počnem, in da so me nekako »opazili«, po drugi strani pa tudi jaz začenjam kukati nazaj, v domače kraje.

Glede na to, da sedaj živite v Ljubljani, kaj najbolj pogrešate iz Novega mesta?

Najbolj pogrešam toplino, mogoče občutek, da nekam spadam.

Kaj ste najraje počeli v domačem kraju?

Moj domači kraj je sicer majhna vasica Drganja sela (pri Straži). Tam sem najraje hodila na dolge sprehode s svojim psom Medijem, se družila v vaškimi prijateljicami in dolge ure brala na verandi pred hišo.

Srednjo šolo pa sem obiskovala v Novem mestu – takrat sem se na Novo mesto tudi zares navezala; v Novem mestu sem rada hodila na dolge sprehode čez Marof, v Ragov log, na Loko ali čez staro mestno jedro. V Lokal Patriot smo hodili na koncerte ali zgolj na druženje. Uf, pa Kavarna Tratnik – tu sem pa najbrž preživela največ časa! »Špricanje« pouka in vroča čokolada ali bela kava v kavarni – to je bila stalnica!

Morda pogrešam možnost, da bi za eno popoldne zavrtela čas nazaj; da bi bila spet stara šestnajst let in bi se lahko po pouku čisto neobremenjeno z najboljšo prijateljico iz tistih časov »zabubila v kavarni«. Tam bi se smejali, predebatirali vse, kar se predebatirati da in proti koncu popoldneva odšli še na učne ure kitare, ki sva jih obiskovali skupaj …

Načrti za prihodnost?

Trenutno se pripravljam na snemanje in izdajo nove plošče in končujem prvi letnik doktorskega študija. Eden od ciljev je uspešno zaključiti oboje.

Sicer si v prihodnosti želim še več pisati, ustvarjati glasbo, nastopati – skratka početi, kar sicer že počnem, čeprav mi je to trenutno zaradi razmer v državi v precejšni meri onemogočeno.
Korak za korakom …

K.N.

  Glasbene nagrade in reference:

  • nastop na festivalu Godibodi 2020 (koncert je v živo prenašal Prvi program Radia Slovenija – na 50-minutnem koncertu je Sandra premierno predstavila skladbe in poezijo iz prihajajoče plošče) (2020),
  • sodelovanje pri projektu Imamo novo glasbo (RTV Slovenija, Ministrstvo za kulturo), v okviru katerega je bila posneta skladba Sedež ob oknu (2018),
  • zlata kanta (1. mesto) na mednarodnem kantavtorskem festivalu Kantfest (2018),
  • izid debitantskega albuma Sinonim za mojo mladost (2017),
  • uvrstitev na državno raven tekmovanja Rock Vizije 2016 in zasedla 1. mesto na regijskem tekmovanju v Kamniku (2016),
  • nagrada Rock vizionar za celostni avtorski izraz (ena izmed treh glavnih nagrad festivala) (2016),
  • uvrstitev med finaliste na glasbenem natečaju Freešn (2016) – finale radia Študent,
  • uvrstitev v finale na glasbenem natečaju Mladina se štima v Novi gorici (2016),
  • nastop na festivalu Muzika na starem trgu – ŠKUC (2016),
  • nominacija za glasbeno nagrado Zlato piščal v kategoriji Novinec leta (2016),
  • 1. mesto po mnenju žirije na glasbenem tekmovanju Talent show Filozofske fakultete, kjer so sodelovale različne fakultete Univerze v Ljubljani (2015),
  • bronasta kanta (3. mesto) na mednarodnem glasbenem tekmovanju Kantfest (2015),
  • 2. mesto na tekmovanju Glas mladih ter 1. mesto po mnenju žirije (z vsemi možnimi točkami) (2015),
  • uvrstitev v polfinale šova Slovenija ima talent z avtorskimi skladbami (2015),
  • uvrstitev med 70 najboljših tekmovalcev v šovu Slovenija ima talent (2014),
  • uvrstitev med finaliste na mednarodnem festivalu Blejski zlati mikrofon (2014),
  • 1. mesto po mnenju občinstva na glasbenem tekmovanju v oddaji Polka in majolka (2014),
  • 3. mesto v skupnem seštevku na tekmovanju Glas mladih in 2. mesto po mnenju žirije (2013),
  • uvrstitev med finaliste na festivalu Fens z avtorsko skladbo Kot v ognju papir (2013).

Literarne nagrade in reference:

  • uvrstitev med nominirance za finaliste na državnem nivoju Festivala mlade literature Urška (2020),
  • uvrstitev med pet finalistov/zmagovalcev/izbrancev Festivala Menjalnica poezije, kjer je Sandrino poezijo je prebirala Anja Golob, Sandra pa je prebirala njeno (2020),
  • uvrstitev med finaliste literarnega natečaja, ki ga je v času samoizolacije organizirala literarna revija Primus (2020),
  • uvrstitev med tri najboljše avtorje literarnega tekmovanja Lepota besede, ki sta ga razpisala Knjižnica Črnomelj in JSKD OI Črnomelj (2019),
  • 3. nagrada na literarnem tekmovanju revije Outsider – revije o kulturi in arhitekturi – za kratko zgodbo Avtogram (2019),
  • uvrstitev med »jagodni izbor« na natečaju Rdeča nit v kategoriji poezija (2018),
  • 3. mesto na natečaju revija Panika v kategoriji poezija (2018),
  • 4. mesto na literarnem natečaju Naj pesnik ETV (2015),
  • uvrstitev med nominirance za finaliste na državnem nivoju Festivala mlade literature Urška (2014),
  • uvrstitev med finaliste na tekmovanju 14. Pesniška olimpijada (2014),
  • 2. mesto na tekmovanju Naj pesnik ETV (2013),
  • 2. mesto na literarnem natečaju DMP Beltinci (2013).

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih