Plavica je enoletnica, ki je nekoč z navadnim rdečim makom krasila žitna polja. Plavica – latinsko Centaurea cianus ima namreč slab koreninski sistem in zaradi tega rabi oporo drugih rastlin.
Že njeno ime pove veliko o njeni zdravilnosti. Kentaver Hiron je namreč z njo zdravil oči, kačje pike in še mnogo drugega. Naziv cianus je dobila po cianidno modri barvi njenih cvetov. Kot že rečeno, je ta rastlina enoletnica. Na naši kmetiji smo jo letos pridelali obilo. Temu je botrovalo dejstvo, da je bilo poletje sušno in toplo, kajti v mokrih poletjih je pridelek slab. Kot že rečeno, jo danes redko srečamo med žitom, ker so to seme iz žita odstranili. Vzrok pa je v tem, da se v njenih cvetovih razmnožuje škodljiva žitna plesen. Da smo jo obdržali pokonci smo jo sadili v vrste in zaščitili z vrvico. To sem videl v sosednji Avstriji in to znanje prinesel na našo kmetijo. Cvetove obiramo vsak dan in jih posušimo na zračnem podstrešju ali v sušilnici na temperaturi do 40 stopinj Celzija.
No, vprašali se boste, zakaj jo uporabljamo?
V industriji so njen poparek fiksirali in z njim barvali tkanine. Torej so jo uporabljali za barvanje. Ta postopek danes uporabljajo le še primitivna ljudstva. Pri nas za barvanje tkanin uporabljajo sintetična barvila. Čas je namreč prinesel svoje…
Znani, danes že pokojni francoski zdravilec Maurise Mesague je rastlino poimenoval za lomilko očal. Rastlina bistri vid v obliki obkladkov ali kapljic poparka. Iz plavice namreč ne smemo delati alkoholnih pripravkov ker alkohol močno draži oči. Pred dnevi me je namreč poklicala neka gospa, ki je imela krvavitve iz roženice. Iz njenih besed sem ugotovil, da je razmeroma dobra poznavalka zdravilnih rastlin. Povedala mi je, da je krvavitve odpravila s pleščem, za katerega je znano, da uspešno odpravi krvavitve. Dejala je, da je krvavitev ustavila, vendar da sedaj vidi megleno. Ugotovil sem, da ji smetlika ne bo pomagala, zato sem ji svetoval obkladke s poparkom plavice. Do sedaj še nisem dobil povratnih informacij, vendar sem prepričan, da ji bo obkladek izostril vid.
Nekoč, ko je bilo strupenih kač dosti več, kot sedaj, ko so postale že ogrožene, so iz plavice iztisnili sok in ga polagali na te ugrize. Zgodovinski zapisi potrjujejo, da je to pomagalo. V današnjih časih imamo serume, ki pri tem učinkovito pomagajo. Drugače je v deželah, kjer je strupenjač več in je do seruma težje priti.
Torej, drage bralke in bralci. Ker v naravi plavice verjetno ne boste našli, zavijte v bližnjo cvetličarno in spomladi posadite nekaj rastlin. Če pa imate topel rastlinjak lahko sadiko sami vzgojite iz semena. Ko bo dovolj zrasla, jo po ledenih možeh presadite v svoj zeliščni vrt. Vendar ne pozabite, da ta rastlina rabi vodo, toploto in oporo.
Jože Majes, kmetija Plavica
