V Sloveniji imamo večstoletno tradicijo pridelave česna (Allium sativum L.). To potrjujeta tudi dve priznani sorti česna kot avtohtoni sorti. Že od nekdaj smo ga Slovenci sadili in to nadaljujemo še danes, ko česen ponovno pridobiva ugled tako med pridelovalci kot potrošniki.
Katere sorte izbrati?
Pogoji sajenja?
Česen sadimo jeseni (po 15. oktobru) ali zelo zgodaj spomladi (februar, marec), tako da v kratkih dneh odžene liste, ko se začnejo dnevi daljšati, pa se oblikujejo stroki. Rasti začne že pri 3 oC, zato ga je možno jeseni saditi, dokler ne zmrzuje.Najbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na težjih tleh pa je zanj bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede. Kot vse čebulnice ima tudi česen rad tla, ki so dobro založena z organskimi snovmi. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima česen skromne potrebe po vodi, moramo za enakomerno vlažnost tal poskrbeti predvsem ob saditvi, sicer bomo dobili maloštevilne stroke skromne teže.
Priprava tal
Dobro pripravljena tla so nujen predpogoj za pridelavo česna. Zato jih priporočamo skrbno prekopati (lopata, prekopalnik) ali obdelati z oranjem. To opravimo vsaj 10 – 14 dni pred sajenjem, Hkrati z obdelavo tal opravimo tudi osnovno gnojenje. Česen sicer velja za nezahtevno vrsto zelenjave po hranilih, a kljub vsemu potrebuje hrano, in sicer za 100 m2 česna potrebujemo 0,75 kg N, 0,90 kg P2O5 in 1,5 kg K2O.
Pri gnojilih previdno
Obilnejšega gnojenja predvsem s svežimi organskimi gnojili tik pred sajenjem ne prenese, sicer se otepamo bolezni in škodljivcev. Zato mu osnovna hranila lahko damo v obliki peletiranih organskih gnojil, kot sta preverjeno dobra 100% organsko gnojilo Plantella Organik, kjer zgoraj navedene potrebe pokrijemo s 15 do 20 kg Plantella Organika. Zavedati se moramo, da česen ne mara prekisle zemlje – lahko se zgodi, da rastlinice na njej sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je mogoče postaviti po robu s sredstvom za odpravljanje kislosti tal – Plantella Kalcivit, ki ga dodamo še pred sajenjem.
Obe gnojili uporabimo lahko ob osnovni pripravi tal, ko ju pomešamo z zemljo ali pa gnojilo potresemo po gredici tik pred dežjem, da se primerno raztopi. Za manjše gredice uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo z dodanim naravnim kalijem.
Kako sadimo
Stroke ločimo od glavic šele tik pred sajenjem. Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo potisnemo v zemljo 2 -3 cm globoko in dobrih 10 cm narazen. Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s priostrenim koncem navzgor.Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski ali Jesenski Anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi (na primer Ptujski spomladanski).
Kolobar in oskrba
Želeni predhodni posevki pri česnu so kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenček in jagode, odsvetuje pa se sajenje česna po fižolu, grahu, kapusnicah in seveda čebulnicah. Na isto mesto česna tudi naj ne bi posadili prej kot v štirih letih. Ker česen zapusti gredo že poleti, so njegovi dobrodošli nasledniki endivija, repa, koleraba, solata ali motovilec.
S česnom, medtem ko raste, nimamo veliko dela. Predvsem moramo skrbeti, da gredo redno plevemo, najbolje ročno, da ne poškodujemo glavic. Ob skromnejši rasti si pri oskrbi lahko pomagamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita (30 ml v 2 do 5 l vode/10m2 pri zalivanju ali 30 ml v 5 do 10 l vode/100 m2 pri škropljenju po listih).
Čeprav je česen odporen proti boleznim, pa ga v letih obilnih padavin, kot je bilo letošnje, rada napade rja. Te glivične bolezni najlaže preprečimo, če rastline po vsakem večjem deževju poškropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice Bio Plantella Natur.
Plantellini strokovnjaki
