Država je lani za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov namenila 15,5 milijona evrov, kar je bistveno več kot v preteklih letih, piše v poročilu o položaju Romov v Sloveniji za lani. Na področju reševanje romskih vprašanj sicer pristojni v poročilu ugotavljajo vrsto izzivov, predvsem ko gre za šolanje in zaposlovanje Romov.
V letu 2020 so državni organi za izvajanje aktivnosti za izboljšanje položaja Romov namenili 8,6 milijona evrov, leto pozneje 8,8 milijona, lani pa torej 15,5 milijona evrov.
Sredstva za izboljšanje položaja Romov so po ugotovitvah poročila, ki ga mora letno pripraviti vlada in ga poslati DZ, lani narasla zaradi spremenjene metodologije določitve ocene letnega obsega sredstev za Rome in dodatnih sredstev namenjenih občinam z evidentiranimi romskimi naselji.
Neobiskovanje pouka še vedno težava pri romskih otrocih, tudi v lokalnih skupnostih ponekod niso opravili naloge
V poročilu, ki zajema pregled stanja na posameznih področjih in ukrepov, ki so jih sprejela posamezna ministrstva, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot eno od težav pri vključevanju romskih otrok v družbo izpostavlja neobiskovanje pouka. Lani je šolski inšpektorat v zvezi z neobiskovanjem pouka vodil 223 prekrškovnih postopkov, pri tem pa tudi ugotovil, da v 43 primerih šole o tem niso obvestile centra za socialno delo.
Ministrstvo skuša problematiko med drugim reševati z zaposlovanjem romskih pomočnikov, ki so se izkazali kot nekaj zelo pozitivnega in uspešnega, še posebej v vrtcih, navaja poročilo.
Na ministrstvu si posebej tudi prizadevajo, da bi se čim več romskih otrok dve leti pred začetkom osnovne šole ali že prej vključilo v vrtec, pri čemer pa že več let opozarjajo na anomalijo. Zakon namreč določa, da se otroški dodatek poveča za 20 odstotkov, če otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v vrtec. Slednje pa na mnoge Rome deluje destimulativno, opozarjajo.
Opažajo tudi, da je v jugovzhodni Sloveniji več občin, kjer je delež romskih otrok zelo visok, kljub temu pa niso oblikovale krajših programov vrtcev, v katere bi se lahko vključili tudi Romi, čeprav bi imeli vrtci vsako leto v celoti zagotovljena sredstva za izvajanje tega programa.
Število Romov v programih zaposlovanja večje
Glede zaposlovanja Romov ministrstvo za delo v poročilu ugotavlja, da je bilo lani v ukrepe države za zaposlovanje vključenih 3479 Romov, kar je 7,5 odstotka več kot leto prej, še nekaj sto jih je bilo vključenih v druge podobne programe. Lani se je zaposlilo 266 Romov, 89 pa se jih je vključilo “v javna dela in druge zaposlitvene programe”, navaja STA. Kontaktirali smo Zavod za zaposlovanje, kjer so nam povedali, da ne vodijo evidenc, koliko Romov je brezposelnih in koliko zaposlenih.
Največja ovira pri zaposlovanju Romov so po ugotovitvah ministrstva še vedno njihova nizka raven izobrazbe in pomanjkanje delovnih izkušenj, pa tudi lastna nepripravljenost za vključevanje v zaposlitev.
Kot zelo pozitivno na ministrstvu ocenjujejo izvajanje programov socialne aktivacije za romske ženske, ki so jih s pomočjo evropskih sredstev lani izvajali v Novem mestu, Črnomlju, Mariboru, Lendavi in Beltincih. Vanje je bilo vključenih 334 romskih žensk, od teh se je ob izhodu iz programa zaposlilo ali se vključilo v iskanje zaposlitve oziroma pridobivanje kvalifikacije okoli 120 romskih žensk, navaja poročilo.
Po mnenju krovnega Sveta romske skupnosti je sicer prav področje zaposlovanja Romov, predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije, eno od področij, ki bi zahtevalo zelo temeljito in konkretno ureditev. Kot možno rešitev v poročilu med drugim navajajo načrtno zaposlovanje mladih in izobraženih Romov v javnih institucijah, ki se ukvarjajo z romsko skupnostjo, nudenje pomoči romskim podjetnikom in povečanje zaposlovanja Romov preko javnih del.
Kar se tiče zdravstvenega varstva ministrstvo za zdravje v poročilu ugotavlja, da Romi še vedno zelo omejeno uporabljajo zdravstvene storitve pri izbranem osebnem zdravniku, pediatru ali ginekologu. Veliko jih zdravnika nima izbranega, namesto tega iščejo zdravstveno obravnavo v urgentnih centrih, kjer pogosto prihaja do konfliktov z zaposlenimi, med Romi samimi in z ostalimi pacienti. Na ministrstvu zato ocenjujejo, da na tem področju izboljšanje še ni bilo doseženo.
Zagotavljanje varnosti najbolj učinkovito ob sodelovanju vseh deležnikov
Glede romskih naselij na ministrstvo za naravne vire in prostor ugotavljajo, da imajo občine, ki so za to pristojne, vse možnosti, da jih primerno načrtujejo v svojih prostorskih načrtih, izjeme se tam, kjer obstajajo prostorske, okoljske ali varnostne omejitve. V takih primerih je treba romsko naselje, če že obstaja, preseliti na drugo ustrezno lokacijo ob aktivnem sodelovanju občine, državnih institucij in samih Romov, navaja ministrstvo.
S področja varnosti ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da policijsko delo daje želene rezultate, se pa policija še vedno srečuje s številnimi težavami. Na eni strani gre za nezainteresiranost posameznih lokalnih skupnosti, na drugi strani pa tudi za nezainteresiranost in slabo odzivnost predstavnikov romske skupnosti za preventivne aktivnosti, ki jih izvaja policija. Ob tem ugotavljajo, da so najbolj učinkovite metode za reševanje posameznih vprašanj učinkovito delovanje multidisciplinarnih timov in varnostnih sosvetov ob aktivni vlogi vseh deležnikov.
Pripravo poročila o položaju romske skupnosti v Sloveniji, tokratno je deseto po vrsti, vladi narekujeta zakon o romski skupnosti v Sloveniji in vladni program ukrepov, kar je trenutno Nacionalni program ukrepov vlade RS za Rome za obdobje 2021-2030, sprejet decembra 2021.
Vlada je poročilo sprejela prejšnji teden in ga posredovala v seznanitev DZ. Ob tem je vse nosilce pozvala k doslednemu uresničevanju ukrepov in pravočasnemu načrtovanju njihove izvedbe. Pozvala jih je tudi, naj podajo predloge za spremembe na svojem področju, če ocenijo, da posameznega ukrepa ni mogoče izvajati ali da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki zahtevajo ustreznejši ukrep.
STA/DB
