Lea Mihalič, ljubiteljem umetnosti znana pod umetniškim imenom Leah Artist, je po študijski smeri Varnost in policijsko delo zavila v drugo smer – v umetnost. Želja po risanju je v njej tlela že od malega, a se umetnosti nikoli prej ni lotila.
»Sem pa tja sem rada kaj narisala. Nič od tega pa ni bilo za pogledati. Nekdo, ki se spozna na umetnost, je lahko opazil, da imam smisel. Ker smisel za to ima tudi moj oče ter moj stric in bratranec. Se pa nihče od naštetih ni premaknil dlje od tega. Vedno sem rada risala oblačila za ženske. Več let, precej let. Ker sem mislila, da bom modna oblikovalka. Nikoli se nisem videla kot slikarka, saj niti približno nisem bila dobra pa tudi veselila me ni ta smer,« je iskrena Lea.
Premik v razmišljanju je sprožila selitev k babici. »Neke noči me je prešinilo, da me je vse nevede vodilo v smer umetnosti. Čas je bil, da se tej smeri prepustim.«
V umetniške vode se je podala precej neizkušena, z malce talenta in ekstremno močno voljo in željo po nabiranju znanja.
Vonj svinčnikov, barvic in oljnih barv jo je popolnoma očaral. Z vse več vaje so umetnine postajale čedalje boljše. In najljubši motivi?
Zanimivi obrazi in žgečkljivi akti
»Načeloma me pritegnejo zanimivi obrazi in žgečkljivi, za marsikoga neprimerni akti, drugače pa je moja umetnost precej raznolika, po čemer sem tudi znana. Recimo, naslikala bom lahko kakšen delček narave, potem pa me bo zagrabilo in bom šla ustvariti nekaj kontroverznega, ki bo hkrati lepo. Spet kasneje, kaj bolj temačnega ali pa se bom lotila portreta znane osebnosti. Vse je odvisno od tega, kakšen je moj dan ali tisto obdobje mojega življenja. Precej idej črpam iz filmov, glasbe, ljudi, narave, vse kar je in obstaja, je meni inspiracija. Ne poslužujem se meni najbližje tehnike pa vendar, če že, sta to svinčnik, barvice in oljne barve. Zadnje leto mi je všeč tudi digitalno risanje.«
Jean Claude Van Damme si je bil všeč
Med priljubljene motive sicer spadajo tudi slavni, od naših do tujih zvezdnikov. Po tem, ko Lea njihove portrete objavila na družbenih omrežjih, so se številni slavni tudi odzvali. Upodobila je na primer ameriškega raperja Yelawolfa, ta pa je pod objavo na družbenem omrežju pohvalil njeno delo.
»Oglasila se je tudi igralka Bonnie Aarons, ki igra nuno v grozljivki Nuna, saj sem naslikala njen lik iz filma. Svojega portreta je bil več let nazaj vesel Hank Chyene Garcia, ki je igral v vlogi Ricarda v seriji Sunset Beach. Med njimi se je znašel celo Jean Claude Van Damme, ki je všečkal svoj portret. Takrat je igralec organiziral neko umetniško tekmovanje, on osebno naj bi želel pogledati vsa naša umetniška dela. Enkrat sem upodobila tudi čarovniški akt, ki ga je izvedel David Blaine in mi je to risbo všečkal na Instagramu,« Lea niza trenutke, ki si jih bo zapomnila.
V pomoč tudi babica
V letih ustvarjanja so ji ustvarjalni proces začinili bolj ali manj prijetni zapleti. »Zgodilo se mi je recimo, da sem pomešala datume in sem morala stranki v roku treh dni naslikati eno večjo oljno sliko, za katero bi načeloma potrebovala vsaj dva tedna. To mi je bil velik izziv. Spanja je bilo za kakšno uro, dve in pa predvsem veliko kave. Pri tem mi je pa pomagala še moja babica.
Obstaja tudi eden in edini primer, ko se na svoj izdelek nisem podpisala in tega poslala kupcu. Sploh ne vem, kako mi je to ušlo iz glave.«
Eno od del ji je naročnik komentiral z besedami, da je to preveč detajlno. »Ker narišem vsak mozolj in naslikam vsak siv las in vse te ˝nepravilnosti˝, ki nas delajo tako unikatne. Pa se nasmejim in rečem, da se lepotnega kirurga pa ne grem. Seveda je vse to v šali in če že, malo ˝polepšam˝ umetnino,« v smehu doda Lea.
Do svojega dela je zelo stroga in ga rada odda odlično narejenega.
»Sicer pa vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Nekaj najlepšega pa sem doživela, ko je Tomaž Mihelič, brez, da bi vedela, napisal kratek članek o meni in ustvarjenem portretu Jerneja Šugmana in je bilo to objavljeno v Slovenskih novicah. Ahh, naravnost čudovito,« zaključi Lea in doda, da je takrat prišla do točke, ko je spregledala, da njena umetnost končno govorila zase. »In, če je nekaj dobro, bo že našlo svoj zaslužen prostor v času.«
