fbpx
Mestnik
Aktualno Intervju

Mag. Tatjana Bobnar, ministrica za notranje zadeve: »Ne moremo se strinjati z oceno o nevzdržnih razmerah.«

Mag. Tatjana Bobnar, 53-letna magistrica pravnih znanosti je skoraj 30 let delala na različnih nivojih in službah slovenske policije, 13 let celo najzahtevnejše naloge v vodstvu le-te.
Študirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1993 diplomirala iz kriminalistike in kazenskega prava, 9 let kasneje pa magistrirala s temo Spolna zloraba otrok v družini: kriminološki in kazenskopravni vidiki.
Leto in pol je bila vršilka dolžnosti (do marca 2020), nato pa generalna direktorica policije. V tem času je dodobra spoznala delovanje sistema nacionalne varnosti in aktivno sodelovala z MNZ pri sprejemanju najpomembnejših strateških odločitev na področju pravnosistemskih in organizacijskih zadev. Danes je Tatjana Bobnar aktualna ministrica za notranje zadeve, ki je prvega junija nasledila nekdanjega ministra, Aleša Hojsa. Z ministrico za notranje zadeve smo se pogovarjali o (za naše kraje še najbolj) pereči temi – romski problematiki.

Kot ste verjetno opazili tudi sami, zadnje čase naslovnice s svojimi kriminalnimi dejanji ponovno polnijo Romi. Na nevzdržne razmere v Kočevju, Ribnici in Novem mestu opozarjamo že kar nekaj časa, pa posluha s strani države ni. Vemo, da ima Slovenija ogromno manjšin, ki se vsaj večinoma odlično integrirajo v našo družbo, Romi pa nikakor. Kaj menite, v čem je težava?

Uvodoma bi izpostavila, da na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji že več kot desetletje aktivno delujemo pri reševanju tematik, povezanih z romsko skupnostjo. Predvsem gre za izvajanje nalog iz Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030, pri čemer se le manjši del nalog nanaša na policijo, in sicer glede zagotavljanja varnosti in javnega reda in miru.

Ne moremo se strinjati z oceno o nevzdržnih razmerah na omenjenih območjih. Dejstvo je, da na teh območjih prebiva večje število pripadnikov romske skupnosti, ki so skoncentrirani v posameznih naseljih, kjer živijo v slabših bivanjskih razmerah, in niso vpeti v skupnosti, kjer živijo. Na območjih, kjer živi večje število romskih družin, prihaja do konfliktov in prijav zaradi kršitev, ki so za ostale prebivalce s področja javne varnosti najbolj moteče (in imajo za posledico tudi ogorčen odziv javnosti).

Zato imajo policijske postaje takšna območja opredeljena kot varnostno bolj obremenjena. To pomeni, da z večjim številom policistov in praktično vsakodnevno usmerjeno izvajajo operativne naloge. Policija v okviru varnostnih sosvetov ali drugih delovnih teles zagotavlja tudi ustrezno sodelovanje s predstavniki lokalnih skupnosti in izvaja preventivne aktivnosti. 

V romskih naseljih občasno prihaja tudi do medsebojnega nasilja, razlogi so različni. V vseh primerih se policisti aktivno vključijo v razreševanje sporov, v kompleksnejših primerih pa sodelujejo tudi v mediacijskem postopku, katerega namen je trajnejša rešitev spora in nadaljnjih posledic. Tam, kjer še obstajajo  nerešeni spori med družinami in posamezniki, je to zato, ker ti niso pristali na mediacijo in spore rešujejo z nasiljem. 

Vemo, da so se Romi s severozahoda zelo uspešno integrirali v družbo – otroci hodijo v vrtce in šole, odrasli v službo … Kje mislite, da je razlika? Zakaj je po vašem mnenju pri nas, na jugu in jugovzhodu države to harmonijo tako težko doseči?

Podatki o neobiskovanju in posledično tudi končanju osnovne šole so zaskrbljujoči in zagotovo vplivajo na razvoj sleherne osebnosti ter nadaljnjo integracijo. In tu nas vse skupaj kot družbo čaka še veliko dela v dobro teh otrok.

3. Sedaj je še posebej vidno, da problem juga oziroma jugovzhoda države postaja problem celotne Slovenije. Namreč, Romi izvajajo rope, tatvine, odmevne goljufije in hudo nasilje tudi drugod, ne več samo v lokalnem okolju. Prepoznavate to težavo tudi vi in kam menite, da ta vodi?

Policija zaznava izvedbo naštetih dejanj s strani pripadnikov romske populacije tudi izven območij, kjer ti prebivajo, vendar Romi pri tem niso izjema. V Policiji imajo posebne oddelke, kjer se kriminalisti s preiskavo tovrstnih primerov posebej ukvarjajo.

Mag. Tatjana Bobnar, 53-letna magistrica pravnih znanosti je skoraj 30 let delala na različnih nivojih in službah slovenske policije.

Kje pa vi kot nekdo, ki ne živi v kraju s takšnimi težavami, vidite največji problem? Je to izobraževanje, zaposlovanje, kriminal, socialni transferji, morda kaj drugega?

Sama sem s tematiko, povezano z romsko skupnostjo, zelo dobro seznanjena, saj sem 30 let delala v policiji in aktivno delovala tudi na tem področju. Po moji oceni je nujen multidisciplinaren pristop, saj je le z aktivnim vključevanjem vseh pristojnih služb mogoče doseči napredek na tem področju. Naj ob tem omenim tudi zelo uspešen projekt Skupa-j, kjer sem tudi sodelovala.

Ponovno so imenovani člani Delovne skupine za obravnavo romske problematike, za ponovno vzpostavitev ste se zavzemali tudi sami. Se je skupina vzpostavila na podlagi pritiskov županov ali je bila že v načrtu nove vlade? Kaj bodo njeni prvi ukrepi, kakšni so cilji in kakšne spremembe si lahko mi, kot prebivalci, ki sobivamo z Romi, od nje obetamo?

Omenjena delovna skupina je ustanovljena na podlagi Zakona o romski skupnosti. Gre za zakonsko določilo, ki ga mora upoštevati vsaka vlada in tudi ta je v danem primeru storila enako. Sem pa v preteklem obdobju prejela kar nekaj pobud županov in drugih predstavnikov lokalnih skupnosti za ustanovitev te skupine, ki sem jih s predlogom za delovno skupino tudi posredovala na vlado.

Nikakor ni možno v naprej napovedati vseh aktivnosti, ki jih bo delovna skupina izvedla. Lahko pa zatrdim, da bomo na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji odigrali konstruktivno vlogo pri podajanju predlogov za sistemske spremembe zakonodaje in iskanju najboljših rešitev za vse, v ta namen sva z vodjo delovne skupine imela tudi zelo konstruktiven sestanek.

Kako pa komentirate stališče, da se Slovenija ali morda slovenska politika in inštitucije preveč osredotočajo na »center države«, kjer pač določenih (v tem primeru romskih) problemov ne gre zaslediti? Menite, da je romska problematika v slovenskem prostoru dovolj videna in slišana?

Lahko odgovorim le zase in delo resorja, ki ga vodim. S svojo ekipo vidimo lokalne skupnosti kot enega najpomembnejših partnerjev pri reševanju odprtih vprašanj, tukaj mislim na katerakoli vprašanja iz pristojnosti notranjega ministrstva. Zato tudi redno obiskujemo lokalne skupnosti, saj želimo slišati, s kakšnimi težavami se lokalno prebivalstvo srečuje v svojem vsakdanu in kje lahko naše ministrstvo priskoči na pomoč. Enako velja tudi za tematiko, povezano z romsko problematiko. Ministrstvo za notranje zadeve in Policija aktivno sodelujeta na tem področju, poudarjam pa, da je le manjši del nalog v naši pristojnosti.

Policija obravnava vse kršitve in kazniva dejanja, o katerih je obveščena ali jih pri svojem delu zazna, ne glede na to, kdo je storilec in kje je ta deloval. Prav tako na vseh območjih izvaja aktivnosti, da do teh sploh ne bi prišlo. Pri tem ni pomembno, ali gre za center države ali katerokoli drugo območje. Tudi v primerih gostitev določenih odklonskih dejanj na nekem območju se enotam nudi vsa ustrezna pomoč tako v kadrovskem kot strokovnem smislu, da se zagotovi varnost in preprečuje nadaljnje izvajanje prekrškov in kaznivih dejanj.

Policija podatkov o kaznivih dejanjih ne loči po etnični, verski pripadnosti. ipd. Vendarle se v javnosti pojavlja podatek, da 70 % KD povzročijo Romi. Torej lahko potrdite, da Policija vodi ločeno evidenco?

Policija nima zakonske podlage za vodenje evidenc glede na narodnost ali druge osebne značilnosti, zato z uradnimi statističnimi podatki v zvezi z Romi ali romskimi družinami ter romskimi naselji ne razpolaga in jih tudi ne more posredovati. Kljub temu pa policija razpolaga z ugotovitvami, ki so zbrane na podlagi internega spremljanja stanja javne varnosti za potrebe načrtovanega in usmerjenega dela policistov ter sodelovanja z drugimi državnimi in občinskimi organi, ki jim policija redno podaja pobude za izvajanje skupnih usmerjenih nadzorov glede na zaznane izstopajoče problematike.

8. Policisti imajo tudi težave s sodelovanjem s preiskovalnimi sodniki oziroma z državnimi tožilci, ker, ko denimo policist izpelje postopek proti kršitelju (Romu), na koncu ta ne doseže nikakršnega epiloga oziroma kršitelj dobi (novo) pogojno kazen, ki se nalagajo »v neskončno«, kar kršitelji dobro vedo in posledično nimajo več nikakršnega strahu pred zakonom. Se strinjate oziroma kakšno je vaše mnenje – sodišče dobro opravlja svojo vlogo?

Upam, da boste razumeli, ko odgovorim, da na ministrstvu in v Policiji nismo pristojni za komentiranje dela pravosodnih organov. Zagotovo pa lahko rečemo, da zgolj kaznovalna politika in sankcije ne dosegajo svojega namena za izboljšanje stanja na tem področju. Kazenskopravni odziv je ultima ratio in se ne more končati z delom policije.

Vsak drugi dan v policijskem poročilu policisti poročajo o nasilju v romskem naselju Brezje. Ste o tem seznanjeni? Boste romska naselja tudi obiskali?

Kot sem v enem od prejšnjih odgovorov že dejala, lokalne skupnosti so naš pomemben partner. Skupno sodelovanje lahko krepimo le z obiski na terenu, kjer se iz prve roke seznanimo z razmerami in odprtimi težavami na območju posamezne lokalne skupnosti. Številna romska naselja sem obiskala v preteklosti, tudi v času službovanja na policiji, to nameravam delati tudi v prihodnje.

Ste v zadevi “Fotopub” delovali v skladu z vašimi pristojnostmi, oziroma ali je Policija naredila vse, za kar je bilo v njeni moči? Je delovala dobro in transparentno?

Pri obravnavi teh primerov se je izkazalo, kako pomembna je ustrezna, profesionalna obravnava žrtev v posamičnih kaznivih dejanjih. Torej, da so sumi kaznivih dejanj, tudi če gre za anonimne prijave, lahko potrjeni in v nadaljevanju tudi uspešno preiskani. Žrtev je praviloma edini vir informacij o tem, kaj se je zgodilo med njo in storilcem. To pa so podatki, ki so izjemnega pomena za odkritje storilca, če je ob prijavi neznan, zlasti pa je učinkovitejše dokazovanje oziroma procesiranje storilca. Ob tem pa poudarjam pomen ustrezne obravnave in komunikacije z žrtvijo, da se jo zaščiti in povrne dostojanstvo.

Kot institucija imamo ničelno toleranco do vseh ravnanj, povezanih z nasiljem, in žrtvam policija zagotavlja največjo možno stopnjo pomoči. Razumemo žrtve, ki se ne želijo izpostavljati. Kljub temu pa zagotavljam, da v policiji naredijo vse, kar je v njihovi moči za njihovo zaščito, in da bi bila dejanja preiskana ter storilci ustrezno procesirani. V razgovoru žrtev seznanijo z možnostmi in različnimi oblikami pomoči, jih napotijo na ustrezne strokovne službe. Žrtev ima ves čas našega postopka pravico do spremljevalca, do zagovornika in do informiranja o našem postopku. Nedavno je policija tudi omogočila spletno anonimno prijavo kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Policiji sem policiji posredovala usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela v letu 2023, s posebnim poudarkom na učinkovitem preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj nasilja v družini, s ciljem zaščite žrtve in preprečitve nadaljnjega nasilja, spodbujanja prijav in s posebnim poudarkom na povečanju pozornosti policije tudi pri kaznivem dejanju zalezovanja kot tistega kaznivega dejanja, ki lahko vodi celo do umora.

12. SDS je proti vam vložil interpelacijo. Eden od očitkov je odstranitev zaščitne ograje na meji in posledica naj bi bilo večje število nezakonitih prehodov meje. Kakšen je vaš odziv na obtožbo in ali so se prehodi res povečali?

Če ste prebrali vsebino interpelacije, ste lahko videli, da se mi očitajo solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato se veselim razprave v Državnem zboru, kjer bom lahko argumentirano predstavila odgovore na očitke in tudi predstavila uspešno delo našega ministrstva v času, odkar sem na funkciji notranje ministrice.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih