Matevž Novak, 46-letni Kočevec, sedaj že nekaj let Novomeščan, mož, oče in glasbenik tisočerih talentov, vlog in izkušenj, ki jih je začel nabirati že – kot radi rečemo – v zibelki. Z njim smo se ob skodelici čaja pogovarjali ravno o tem. O ljubezni do glasbe, ki je kmalu – čeprav si tega sprva ni želel – prerasla v poklic pa tudi o času, ko je (lahko) »le« Matevž.
Kako hitro ste izrazili ljubezen do glasbe in kdaj ste vedeli, da bo to vaša poklicna pot?
»Ljubezen do glasbe mi je bila verjetno položena v zibelko, predvsem po očetovi strani. Igral je kitaro in imel izredno lep glas in pa izostren posluh. Ko sem za Dedka Mraza dobil prvo otroško harmoniko, sem kar kmalu zaigral preproste ljudske pesmice. In pot je vodila v Glasbeno šolo Kočevje, kjer sem začel s harmoniko, v 5. razredu pa še klarinet,« o povojih ljubezni do glasbe spregovori »kočevski Novomeščan« in me preseneti z izjavo, da se je do zadnjega otepal misli, da bi bil profesionalni glasbenik. » Bolj me je mikal šport ali računalništvo. A kot se pogosto zgodi, je srce premagalo razum. »Ko je prišel čas za odločitev, roka sama od sebe napisala Srednja glasbena šola. In potem je šla ta pot od srednje šole, Akademije za glasbo do Trenta (I), kjer sem končal študij dirigiranja.«
»Pa domači? So odločitev za to, da greste v glasbene vode lepo sprejeli?« me zanima. »Mislim, da so to pričakovali in so bili veseli, kasneje tudi zelo ponosni na moje dosežke. Predvsem na tiste kot dirigent raznih pihalnih orkestrov in pevskih zborov.«
Matevž Novak je leta 1995, ko se je vpisal v 1. letnik na Akademiji za glasbo, prevzel tudi Pihalni orkester Delavske godbe Kočevje (kasneje se je preimenoval v Pihalni orkester Kočevje 1927), katerega je vodil kar 12 let, potem pa je leta 2007 prevzel Pihalni orkester Krka. Vmes je bil tudi zborovodja MoPZ Svoboda Kočevje, Pevske skupine Prijatelji, pa ustanovni član MePZ Kočev’c, vodil je tudi Pihalni orkester Ribnica, kratek čas pa tudi Godbo Medvode. »Veliko sem sodeloval tudi z Dekliškim zborom Deorina, ki ga je vodila zdaj moja žena Sabina Devjak Novak. Z zborom smo ustvarili nekaj čudovitih in uspešnih projektov.Poleg tega pa sem vodil še mladinski zbor Celinke, ki je bil del Deorine, ki je imela takrat kar tri sekcije, tudi otroški zbor Polovinke.«
Od 2007 je Matevž Novak torej dirigent enega najboljših orkestrov v Sloveniji in Evropi, PO Krka, s katerim dosegajo res lepe rezultate in prirejajo koncerte na najvišji možni amaterski ravni in so tako za zgled marsikateremu orkestru in velikokrat se dirigenti pihalnih orkestrov na Matevža obrnejo za kakšen nasvet. »Vesel sem, da lahko pomagam ostalim kolegom dirigentom. Sem pa tudi dirigent Frančiškanskega župnijskega zbora sv. Lenart – Novo mesto in z zborom prepevamo vsako nedeljo pri pol deveti maši. In seveda za vse velike praznike in posebne priložnosti.«
Poklicno je 10 let igral v Policijskem orkestru, potem je bil 11 let koordinator območne izpostave JSKD OI Kočevje, od lani pa je koordinator za kulturo v Zavodu Novo mesto, v KCJT.
In česa si kot kulturnik želi? Je država do kulturnikov prijazna? »Kulturniki si vedno želimo veliko posluha s strani države, občine in seveda primerno financiranje programov. S tem lahko občankam in občanom zagotavljamo programe, ki mogoče niso zelo komercialno naravnani, so pa izredno kvalitetni in na najvišjem umetniškem nivoju. S tem lahko dobimo dobro razmerje med komercialo in »nekomercialo«. S tem se zagotavlja nenehen razvoj tako posameznikov, društev in nenazadnje tudi profesionalnih kulturnih ustanov. Bo že držalo, da je kultura tista, ki nas določa kot narod. In lahko rečemo, da je kultura v Sloveniji zares bogata. In ta razvoj, ki bo omogočal, da se kultura bogati in s tem bogati sam narod, to naj omogoča država. Da ostane država.
Od »mahanja s palicami« do poklicnega dirigenta
Pravi, da je zelo verjetno že v zgodnjem otroštvu »dirigiral« s prvima palicama, ki ju je dobil pod roke (smeh), a hkrati doda, da je do tega, da je po poklicu dirigent, prišlo spontano. »Ko sem prišel leta 1995 kot »bruc« na vajo Delavske godbe Kočevje, me je takratni dirigent, Slavko Rančigaj prosil, če bi imel vajo, ker on ni imel časa. Preigravali smo koračnice in za prvič mi je kar dobro šlo. Pred koncem vaje je Slavko stopil v dvorano in rekel: »Evo, ti boš novi dirigent te godbe.« In s tem se je moja dirigentska pot začrtala in prerasla v to, da sem dirigent že skoraj 30 let,« začetke dirigentske kariere opiše Novak.
»Zagnanost in nekakšen občutek za ljudi, ki so igrali v orkestru in tudi do publike, so botrovale rasti Pihalnega orkestra Kočevje in tudi ostalih zasedb, ki sem jih vodil. Naj pa povem, da je dirigirati PO Krka zelo blizu dirigiranju profesionalnim orkestrom in lahko izvajamo izredno zahtevna in tehtna dela.«
Tekom vseh let v profesionalno glasbenih vodah je Matevž Novak nanizal ogromno omembe vrednih dosežkov. »Če naštejem tista, ki sem jih dosegel s kočevskimi skupinami oz. zasedbami sta recimo dve Zlati plaketi na Tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v 3. in 2. težavnostni stopnji, zmaga na 1. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v okviru JSKD v Kopru, Zlata plaketa na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v okviru JSKD v Velenju – na to tekmovanje in ta nastop Pihalnega orkestra Kočevje sem najbolj ponosen, ker smo res igrali odlično. Potem smo prejeli še Srebrni plaketi na tekmovanju Slovakia Cantat v Bratislavi s Pevsko skupino prijatelji, pa Zlato plaketo na Tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v 3. težavnostni stopnji s Pihalnim orkestrom Ribnica.«
Kar nekaj nagrad in priznanj pa je že prejel tudi s PO Krka, denimo zlata nagrada in osvojen Grand Prix na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Pecu (Madžarska) leta 2010, leta 2012 so zmagali na Tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v umetniški kategoriji, leta 2015 so osvojili Grand Prix tekmovanja, na katerem je bil razglašen za najboljšega dirigenta tekmovanja Flicorno d’Oro, v Rivi del Garda (I), lani pa je s PO Krka prav tako osvojil Grand Prix tekmovanja, na katerem je bil spet razglašen za najboljšega dirigenta tekmovanja v Pragi.
Kaj pa Matevž Novak počne, ko glasbo pusti v službi?
»Kot mož in oče treh otrok, fanta Aljaža in hčerk Sare in Pie, je preprosto službo pustiti v službi. Aljaž in Sara sta šolarja, 4. in 2. razred, oba obiskujeta Glasbeno šolo Marjana Kozine, verouk, redno plezata in hodita na tečaj jahanja, tako da so popoldnevi zapolnjeni s prevozi in usklajevanjem vseh urnikov.« Prizna pa, da glasbe seveda ne more nikoli popolnoma pustiti nekje v službi, saj je vsakodnevno prisotna tudi doma – »Ko vadim klavir skupaj s sinom ali ko prepevamo in poslušamo razne otroške pesmi in tudi popevke,« pove oče treh otrok. Seveda ne manjka tudi igre z najmlajšo navihanko Pio. »Zelo radi se odpravimo na kakšen izlet po Sloveniji, kjer raziskujemo njene lepote, na morje v Slovenijo ali Hrvaško, na bazen, na otroška igrišča in še kam. Otrokom energije nikoli ne zmanjka,« se strinjava. Seveda pa si – kot bi si moral vsak – rad vzame tudi čas zase. »Sam grem zelo rad na kakšno uro badmintona, namiznega tenisa in tudi tenis se kdaj znajde na urniku. Zagotovo pa so tisti trenutki, ure ali včasih minute lahko preživiva sama z ženo Sabino najbolj dragoceni. Ko tudi otrokom zmanjka energije, ko vse utihne, vse umiri. Ko prisluhneva drug drugemu in ko prisluhneva tišini. Pri vsej glasbi, otroškemu rajanju, obveznostih je to tisto, kar resnično potrebujeva,« pomen partnerja v življenju nasploh poudari Matevž Novak.
