Otroke je ponoči obiskal sv. Miklavž, prvi od decembrskih dobrih mož. Glede na slovensko kulturno dediščino se namreč oglasi v noči s 5. na 6. december, ko ima god, in otrokom prinese darove, za katere so ga prosili v pismih. Nekateri so ga lahko videli že dan prej v sprevodu ali na obhodu s spremstvom po hišah.
Na podeželju so bili darovi za Miklavža v preteklosti zelo skromni, predvsem suho sadje in medenjaki, kasneje tudi pomaranče, ki so razen na Primorskem veljale za nekaj posebnega. Bile so drage in jih med letom niso jedli. Otroci, ki čez leto niso bili pridni, pa po izročilu dobijo šibo. Po opozorilu strokovnjakov je šiba v preteklosti pomenila čarodejni pripomoček, posredovala je življenjsko moč, tako da je niti porednemu otroku niso smeli odreči.
Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Obdarovanje na njegov god izhaja iz njegove radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med revne, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.
