Slovenci smo res naklonjeni našim štirinožnim prijateljem, številke pasjih lastnikov namreč iz leta v leto rastejo. V Sloveniji je registriranih okoli 245.000 psov. Ob tej številki si predstavljajte, da bi vsak lastnik zamahnil z roko in za svojim psom ne bi pobiral pasjih iztrebkov. V njih bi se praktično utopili. Na srečo zavest o tej dolžnosti raste. Vseeno se še vedno najdejo posamezniki, ki na sprehodih ne pospravijo za svojim psom. Opažamo, da je vsa ta nekultura še bolj izrazita, ko se zima preveša v pomlad. Kako pasji iztrebki lahko ogrozijo vaše zdravje?
»Izogibamo se jih na cesti, pa še vedno stopiš na kakšnega in umazanijo prineseš domov,« nam na vprašanje, ali na javnih površinah opaža več pasjih iztrebkov, odgovori mimoidoča.
»Brezsramno. Še posebej, če jih puščajo okoli vrtcev,« odgovori mlada mama, ki jo skrbi, kako pasji iztrebki vplivajo na splošno zdravje.
Res je, ne gre zgolj za to, da nas iztrebki motijo iz estetskega vidika. Skrbeti nas bi morali tudi zaradi zdravja. Pasji iztrebek namreč vsebuje številne bakterije, viruse in parazite. Ob stiku je mogoča okužba s salmonelo, E.coli, pasjo kugo, hepatitisom, glistami in trakuljo, seznam se tukaj ne zaključi.
Tveganje tudi za živali
Pasji iztrebki pa niso nevarni le za človeka, prestavljajo tudi tveganje za živali. Ker se lastniki psov radi sprehajajo po kmetijskih površinah, pasji iztrebki končajo tudi tam in na koncu pridejo v stik z rejnimi živalmi. Rejcem največ nevšečnosti prinaša ehinokokoza, pasja trakulja.
Kmetje nemalokrat opazijo pasje iztrebke v vrečki odvržene kar na travniku. Ob enem opozarjajo, da govedo lahko takšno vrečko tudi zaužije, zaradi sluznice pa te ne more izpljuniti.
Stroka opozarja na redno in vestno pobiranje iztrebkov, saj lahko -predvsem na domačih kolinah – bakterije pristanejo tudi na krožniku. Prekuhano živilo, ki je bilo okuženo s katero od bakterij iz pasjega iztrebka, ne predstavlja velikega tveganja, na drugi strani pa so tukaj suhomesnati izdelki.
Ob zakolu živali doma mesarji prepoznajo spremenjene notranje organe, nemalokrat jih nato dajo psu. Cikel bolezni, ki jo je povzročil zaužit pasji iztrebek, se nadaljuje.
»Stopim na njega in ga prinesem domov, v svoje stanovanje. Upam, da tudi lastniki psov stopijo na kakce svojih psov,« je ogorčena starejša gospa.
Zakon o zaščiti živali med drugim pravi, da je lastnik dolžan skrbeti zanj, da ne naredi škode drugim: ne ljudem ne živalim ali okolju in da pravilnik o zaščiti hišne živali določa minimalne pogoje, da žival živi v sožitju s človekom. To pa tudi vključuje dolžnost lastnikov glede pospravljanja iztrebkov.
Kot so pojasnili na Komunali Novo mesto je postavljenih 300 t.i. »uličnih košev«, ki so namenjeni za učilne odpadke, med drugim tudi pasje iztrebke. »Pri tovrstnih koših bi bil nesmisel imeti še dodaten koš za pasje iztrebke, saj se vsebina pobira skupaj in istočasno. Na namenskih koših, kjer so ti označeni za posamezni namen odpadka, so dodatno nameščeni podajalniki z vrečicami za pobiranje pasjih iztrebkov. Ti se nahajajo predvsem na območjih, kjer se predvideva večje gibanje s psi, teh lokacij pa je preko 20,« pojasnjujejo na Mestni občini Novo mesto.
Nadzor nad pobiranjem pasjih iztrebkov opravlja Služba za medobčinski inšpekcijski nadzor v pristojnosti Skupne občinske uprave občin Dolenjske. Kazen za nevestne lastnike znaša 100 evrov.
