fbpx
Mestnik
Featured Zanimivosti & Zabava

O 26. decembru… (Kdaj) bomo spet enotni?

Osamosvajanje Slovenije in dejanska odcepitev od dotrajane in zastarele Jugoslavije sta najpomembnejša mejnika v naši zgodovini. Odločilno leto je bilo definitivno leto 1988, ko se je v Sloveniji rodil politični pluralizem oziroma nastajanje opozicijskih strank, kar je pomenilo, da so ljudje končno imeli neko politično alternativo. Izid 57. številke Nove revije, “proces proti četverici”, Majniška deklaracija in nazadnje vztrajanje pri plebiscitu so točke, ki so nas pripeljale do lastne države.

Leto 1990. Slovenija je del države Jugoslavije, ki jo sestavlja šest republik: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora in Makedonija. Slovenija je nad skupno državo razočarana, zahteva več pravic in bolj demokratično upravljanje. Pravijo, da pri sprejemanju skupnih odločitev njihov glas ni enakovreden, zato se politiki odločijo za odcepitev oziroma osamosvojitev Slovenije od skupne države Jugoslavije. Dogovorijo se, da bodo o tem, ali naj bo Slovenija samostojna ali ne, odločali njeni državljani.

23. december 1990: Plebiscit oziroma ljudsko glasovanje o samostojni in neodvisni Sloveniji

Na vprašanje »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« pa je 23. decembra leta 1990 odgovorilo 1.361.738 volivcev, torej je bila volilna udeležba 93-odstotna. Z »da« je glasovnico označilo 1.289.369 volivcev, kar je 88,5 % upravičencev oziroma kar 95 % tistih, ki so prišli na plebiscit. Tedaj so Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini.

Razglasitev rezultatov je bila 26. decembra, zato na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Politike je potem čakala težka, a (vsaj večinoma ali pa vsaj za večino) sladka naloga – pripraviti vse potrebno za novo državo. Denar, vojsko, zastavo, zakone oziroma Ustavo.

Ali ste vedeli?
Do leta 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, potem pa so ga poslanci dopolnili v dan samostojnosti in enotnosti.

Nekoč je veljalo, da je morala vsaka hiša ob praznikih imeti izobešeno zastavo. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije pa izobešanja zastave ne določa kot dolžnosti državljanov, temveč kot pravico, in sicer ob mednarodnih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih, vojaških in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se predstavlja Republika Slovenija.

N.Š.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih