Ples je na videz nenavadna, včasih bizarna človeška dejavnost, ki jo je težko definirati v nekaj
stavkih. V takšni ali drugačni obliki ga srečamo prav v vseh kulturah, na vseh koncih sveta.
Ples bi lahko opisali kot gibanje telesa v harmoniji z glasbo (ali notranjim ritmom), običajno s
partnerjem ali skupino plesalcev. V plesanje nas žene notranji navdih, z njim izražamo
počutje, čustva, veselje do glasbe, gibanja, druženja… K plesu nas spodbujajo različni
dražljaji: glasba, partner(ka), vzdušje, različne priložnosti, običaji. Bistvena vsebina plesa je
komunikacija z glasbo, s partnerjem, z okolico in s seboj. Gibanje brez komunikacije
(sporočila) je preprosto telovadba.
Pravimo, da se pri plesu v paru povežemo s tremi partnerji: s soplesalcem(ko), glasbo in
prostorom (plesiščem, tlemi). Osebo, s katero plešemo, spoznavamo drugače, kot smo navajeni z običajno komunikacijo, hkrati pa dovolimo, da se tudi partner “dotakne” nas. Zidovi, ki smo jih zgradili okrog sebe, izginjajo, ples podira meje. Povezava, ki jo vzpostavimo, je esencialna za socialna bitja, kot je človek. Druženje nas bogati, krepi, zdravi. Odpira nam obzorja in nove možnosti.
Govorica plesa je včasih veliko lepša od izgovorjene besede. Skozi njo najdeta harmonijo tudi
dva, ki sicer ne govorita istega jezika. Z njo se odpirajo nova spoznanja o nas samih in o sočloveku.
Pravijo: kdor pleše, seje dobre misli, dobro voljo in veselje do življenja.
Ples je najpopolnejši način ohranjanja telesne in umske vitalnosti. Aktivira vse mišične
skupine telesa. Med iskanjem harmoničnega, tekočega in lepega gibanja se, poleg krepitve
mišic in gibljivosti telesa, razvija tudi občutek za ravnotežje, orientacijo telesa v prostoru ter
koordinacijo celotnega telesa.
Ob vadbi plesa se učimo pravilne drže telesa, uporabe mišic in razbremenjevanja sklepov.
Ples odpravlja slabo držo in bolečine, ki so posledica le-te (naporno delo, nepravilni gibi,
dolgotrajno sedenje…). Z boljšo in pokončnejšo držo smo samozavestnejši, z njo lažje
stopamo skozi življenje in smo kot oseba privlačnejši in zanimivejši. Dodatna vrednost, ki dvigne ples nad druge vadbe, je trening možganov. Ob sicer fizični vadbi ves čas uporabljamo možgane: za učenje koreografije, koordinacije lastnega telesa in še posebej za usklajevanje – komuniciranje s partnerjem.
Zato obiskovanje plesnega tečaja dokazano zmanjšuje verjetnost ali napredovanje različnih
dementnih težav, kot je npr. Alzheimerjeva bolezen.
Ob učenju plesa pozabimo na vsakdanje skrbi, osredotočimo se na plesne naloge. Zato se
kljub fizični aktivnosti po vaji počutimo sproščeni. Oddahnemo si od vsakdanjih stresov in
problemov in se fizično in mentalno pripravimo na nove izzive.
Plesna šola Tančula
V plesni šoli Tančula učencem nudimo širok spekter različnih plesov in plesnih zvrsti. Na
plesnih vajah ustvarimo prijetno vzdušje, način učenja je zabaven, saj je družabni ples
namenjen dobremu počutju in sprostitvi. Ob skrbno izbrani glasbi plesalci sčasoma pridobijo
široko plesno znanje, uporabno v bližnjem lokalu in po vseh svetovnih plesiščih. Pri tem
mimogrede napredujejo tudi gibljivost, spretnost, drža, kondicija…
S spoznavanjem novih plesov spoznavamo najlepše značilnosti nam tujih, oddaljenih kultur.
Povsod se ljudje radi smejejo, zabavajo, plešejo… V tem smo si vsi ljudje podobni.
Učenje plesa je zato mnogo več kot le pomnjenje koračnih vzorcev. Pomembno je, kot pravi
angleški pregovor, komu zaupaš roko za ples.
Če želite več informacij ali so vas morda zasrbele pete: obiščite našo spletno stran
www.tancula.si, pišite nam na info@tancula.si, ali nas pokličite na 041 625 949.
Tančula
