Letos je Nacionalni inštitut za javno zdravje prejel prijave že o 562 primerih mišje mrzlice, medtem ko so jih lani v celem letu prejeli le 14. O naraščanju število primerov mišje mrzlice so na NIJZ opozorili že meseca aprila. Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba je umrla.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oz. mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
Kot vzrok za letošnji porast mišje mrzlice na NIJZ-ju navajajo, da je bukev lani v jeseni obilo rodila tako je bilo posledično na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo dovolj hrane za glodalce. In ker je dovolj hrane pomeni, da se hitreje množijo.
41 primerov iz jugovzhodne Slovenije
Do 30.9.2021 je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani epidemiološki službi prijavil 559 laboratorijskih potrjenih primerov HMRS. Obolelo je 178 žensk in 381 moških.
Potrjeni primeri po regijah:
252 primerov iz goriške regije,
85 iz gorenjske,
68 iz prmorsko-notranjske,
53 iz osrednjeslovenske,
41 iz jugovzhodne Slovenije,
20 iz podravske regije,
15 iz koroške,
10 iz obalno-kraške,
7 iz savinjske in pomurske,
1 primer iz zasavske regije.
Število letošnjih primerov močno presega število primerov v zadnjih letih. Po informacijah, ki so razvidne iz podatkovnega portala NIJZ-ja za obdobje 2015–2019, je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252.
K.N.
