5. dan poraVnavatlona: Od Kranja do Bovca
Zaradi vremenske napovedi, ki je za ta dan napovedovala visoke temperature, je bilo tudi 5. dan poraVnavatlona potrebno začeti zelo zgodaj. Pot se je začela čez zelo prometen Kranj in se nadaljevala ob precej gostem prometu proti severozahodu Slovenije, proti Kranjski Gori. Takoj, ko je sonce vzšlo, je slednje začelo kazati svojo moč in nekaj minut čez deveto, ko je Damira prispela v Kranjsko Goro, je bilo že kar 22 stopinj Celzija. Pred vzponom na Vršič je pri jezeru Jasna naredila kratko pavzo, nato pa, okrepljena in okrepčana, zagnala pedala proti najvišjemu prelazu v Sloveniji, 1.611 m visokemu Vršiču.
Takšen vzpon res pokaže, iz kakšnega testa je kolesar. Damira je za vzpon potrebovala slabih 50 minut, kar je odličen čas, glede na to, da je za njo že dolga pot. Na vrhu je bilo treba obvezno narediti nekaj spominskih fotografij, nato pa spust do Bovca. Tam pa je pričakalo neprijetno presenečenje. Hotel, kjer je bila rezervacija, je napačno rezerviral sobo in sicer za jutrišnji dan. Ker drugih prostih kapacitet v bližini ni bilo, se je Damira s spremljevalnim vozilom vrnila v Kranjsko Goro.
Naslednji dan je tako pot nadaljevala od vrha Vršiča do Bovca, nato čez Tolmin do Nove Gorice in naprej do Kopra. Ponovno jo je čakala dolga, a definitivno prelepa pot ob reki Soči.
6. dan poraVnavatlona: od Julijskih Alp do Jadranskega morja
Dokaz, da se na majhnem delu naše Slovenije skriva nepredstavljiva lepota, je bil na šestem kolesarskem dnevu. Danes je Damira prekolesarila, oziroma prikolesarila od Julijskih Alp do Jadranskega morja. Pot je vseskozi vodila ob, kot jo je poimenoval Simon Gregorčič, »krasni hčeri planin« – reki Soči. Vzdolž poti je bilo videti še kar nekaj »ostankov« prve svetovne vojne, saj vemo, da je tukaj nekoč bila krvava Soška fronta.
Pot se je pretežno ves čas spuščala vse do Nove Gorice. Med Tolminom in Kobaridom se je Damiri pridružil Peter, ki je zaposlen na Poravnavi, PE Nova Gorica in skupaj sta naredila kar nekaj kilometrov do Nove Gorice. Tam je Damira dobila predzadnji žig na svoj kontrolni list. Malo pred poldnevom pa se je, okrepčana, odpravila iz Nove Gorice po še zadnjo štampiljko v Koper. Zunaj je bilo že kar pošteno čez 30 stopinj Celzija, za povrh pa se je tudi cesta začela vzpenjati. A ravno na tej cesti se skrivajo najlepše vasice južne primorske, kot je recimo Štanjel – ta vasica je Damiro popolnoma očarala in tukaj je naredila nekajminutno pavzo.
Skupaj je na ta dan Damira naredila 1.300 m vzpona, kar je bilo izjemno težko, saj je prejšnji dan naredila enega najtežjih kolesarskih vzponov v Sloveniji. Ko je prišla do Divače je bilo klanca končno konec in začel se je zmagovalni spust po Črnem Kalu proti Kopru. V Kopru je v Poravnavini pisarni prejela zadnji žig in tako je list z žigi izpolnjen! Damira je prekolesarila do vseh pisarn Poravnave! Naslednji dan jo je čakala še pot nazaj do Kočevja in s tem bo sklenila tudi celoten krog okoli Slovenije ter zaključila prvi PoraVnavatlon!
7. dan: Od Kopra do končnega cilja – Kočevja
Štart še zadnjih nekaj kilometrov, iz Kopra proti Kočevju, je bil okoli šeste ure. Takoj za začetek, za dobro jutro in lepo raztegovanje, je poskrbel vzpon na Črni Kal. Kasneje je sledil večinoma ravninski del z nekaj vzponi in nekaj spusti. Promet ni bil pregost. Je pa od vrha Črnega Kala in vso pot naprej močno pihalo. Postojna je prišla kmalu in tako tudi pavza in okrepitev. Od Postojne proti Uncu, skozi gozd, se je veter malce umiril in vožnja je bila prav prijetna.
V okolici Cerknice, se je Damiri pridružila prijateljica Nika. Čez nekaj kilometrov sta se seveda ustavili in se po žensko pogovorili, kaj vse se je zgodilo. Po še nekaj kilometrih se jima je pridružil še Nikin sin Tadej in tako so vsi trije prekolesarili še zadnje kilometre do Kočevja. Damira je tako naredila cel krog okoli Slovenije. Skupno nekaj čez 1.000 kilometrov – točno številko objavimo po analizi vseh podatkov. Je utrujena, a zelo ponosna na svoj uspeh. Vsem vam se zelo iskreno zahvaljuje za vso podporo, za vse delitve, za vso branje in vse oglede.
Po zaključku etape se je Damira odpravila na dogovorjeno lokacijo, v gostilno Janez, kjer je doživela prijetno presenečenje, saj jo je tam pričakala ekipa najzvestejših navijačev ter ji v znak čestitke podarila lep šopek cvetočih, dišečih rož. Nad presenečenjem je bila naravnost navdušena, predvsem pa vesela, da ji je uspelo opraviti tako zahteven podvig in da je ponovno v družbi svoje hčerkice Naje.
Damira, iskrene čestitke ob opravljenem cilju ti želimo tudi iz uredništva in hvala, ker si svoje izkušnje in dogodke delila z nami!
