fbpx
Mestnik
Novice

Roman Velimir, nekoč ugleden podjetnik v Kočevju, ovekovečen v knjigi

Janez Pezelj, avtor štirih knjig, je tokrat izdal že peto knjigo, z naslovom »Velimir«, ki pripoveduje o slovenskem državljanu Begiću, Hrvatu iz Republike Srbske.

Zgodba v romanu »Velimir« o podjetniku, ki je iz Gornje Ravske v Republiki Srbski odšel s trebuhom za kruhom v Slovenijo in v Kočevju postal ugleden podjetnik, je pred kratkim izšla v ponatisu, tik pred novim ponatisom pa je tudi verzija v hrvaškem jeziku. Pezelj v knjigi odstira večplastne razmere v sodobni družbi, pa tudi čas, ki smo mu bili priča v nedavni preteklosti. Roman kar nekaj prostora namenja Kočevju, vsebuje opise atmosfere mesta, pa dvostolpne cerkve, okolico Rinže in liričen opis pokopališča z lepimi Jarmovimi plastikami, prostora, kjer je avtor odkril nekaj najpogostejših kočevskih priimkov. Da je Begić uspel v življenju, je moral prehoditi težko in trnovo pot podjetnika s priimkom, ki se konča na mehki »ć«, kar mu je pogosto znalo otežiti delo.

Zanimivo je, da imata ponatisa kar tri uvodne besede. Ob sarajevskem kardinalu dr. Vinku Puljiču, ki je res na mojstrski in osebni način stkal Velimirjev čas mladosti in čas, v katerem živimo ter banjaluškem škofu, dr. Franji Komarici, je tokrat napisan še uvod znanega slovenskega publicista, dr. Božidarja Flajšmana, ki je navedel, da »so pretresljivi opisi iz vojne v Bosni, še posebej nacionalistično delovanje v primeru grozovitega umora tridesetletnega duhovnika Ivana Grgića, ki še ni doživel sodnega epiloga.« Ob koncu je v knjigi dodanih tudi nekaj zanimivih izjav o romanu, ki so jih prispevali Begićevi prijatelji oziroma bralci »Velimirja«. Zagotovo gre za knjigo, vredno branja, saj v prostoru, času in v bralcu pušča sledi in ga pelje v razmislek o človeku in njegovem početju, o sili vztrajnosti in moči lastne svobode.

V drugem ponatisu je objavljena tudi imenitna ilustracija dolenjskega akademskega slikarja Jožeta Kumra, ki opozori na zadnjo uro zverinsko umorjenega duhovnika Ivana Grgića v Velimirjevi rojstni vasici Gornja Ravska v Republiki Srbski.

Ilustracija J. Kumra.

(I. K.)

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih