Slovenija že vrsto let beleži porast prekarnih oblik dela. Ti delavci nimajo bolniške, dopusta, regresa, malice in prevoza, epidemija Covida-19 pa je njihov položaj še poslabšala.
Statistični urad navaja, da jih je bilo v drugem četrtletju letos 39.000. »Število prekarnih delavcev je tudi v Sloveniji odvisno od tega, kaj razumemo s prekarnostjo in kakšen je naš pogled na to eksistencialno negotovost,« je različne številke za STA komentiral predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić.
Epidemija stanje še poslabšala
Predstavnika gibanja za dostojno delo, Borut Brezar in Hana Radilovič, sta za STA opozorila, da prekarci pogosto živijo pod pragom tveganja revščine in da je izbruh koronavirusa njihov položaj še poslabšal. Pred kratkimi so na vzorcu 1.400 samozaposlenih izvedli raziskavo, iz katere je razvidno, da ima kar tretjina samozaposlenih občutke depresivnosti na delovnem mestu, 14 odstotkov pa je imelo od začetka samozaposlitve celo samomorilne misli. Predstavila sta zgodbo študentke Urše, ki se je zaradi nasilja v družini odselila od doma, tako da si sama plačuje najemnino in vse pripadajoče stroške ter šolnino za izredni študij. Pred epidemijo je ves delovni teden delala povprečno devet ur dnevno, zdaj pa je brez prihodka.
Premik jeseni?
Minister za delo Janez Cigler je za STA povedal, da se zaveda negativnih posledic prekarnosti na mikro in makro ravni. Strinjal se je, da se situacije ne sme ocenjevati površinsko, zato je trenutno že v pričakovanju izsledkov Multidisciplinarne analize prekarnega dela oz. pravnih, ekonomskih, socialnih in zdravstveno-varstvenih vidikov tega vprašanja, ki bodo predstavljeni jeseni. Napovedal je, da če bo potrebno, bodo predlagali ukrepe.
STA, K.N.
