fbpx
Mestnik
Dogodki Featured Kronika Policijska poročila

Sistematično oškodovanje upnikov, kršitve pravic delavcev, davčne zatajitve ter zloraba pravic pri združevanju družin in prejemanju socialnih transferjev

Na novinarski konferenci so podrobneje predstavili dlje časa trajajočo kriminalistično preiskavo, v okviru katere so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Novo mesto, v sodelovanju s policisti policijskih postaj PU Novo mesto, ugotovili sistematično izvrševanje kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, kršitev temeljnih pravic delavcev, davčnih zatajitev in kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo pravic pri združevanju družin in prejemanju socialnih transferjev.

Med preiskavo je bilo obravnavanih skupno 1.864 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer kazniva dejanja oškodovanja upnikov, kršitve temeljnih pravic delavcev, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, davčne zatajitve in overitve lažne vsebine.

Oškodovanja upnikov, kršitve temeljnih pravic delavcev in davčne zatajitve

Med preiskavo so ugotovili sistematična izvajanja kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in kršitve temeljnih pravic delavcev (neplačevanje prispevkov iz naslova izplačila plač) in ostalih kaznivih dejanj – skupno 766 kaznivih dejanj.

Ugotovljeno je bilo, da so posamezni delodajalci (štirje z območja Posavja in eden z območja Novega mesta) prenašali poslovanje iz prezadolženih družb na druge družbe, dolgovi družb pa so praviloma nastajali iz naslova neplačevanja prispevkov, izplačila plač in drugih davčnih obveznosti. Družbe so po blokadi TRR prenehale s poslovanjem, posle pa so osumljeni preusmerili na druge povezane družbe.

Z izvršenimi kaznivimi dejanji oškodovanja upnikov, kršitvami pravic delavcev in davčnimi zatajitvami je nastala škoda v višini več kot 8,2 milijona evrov.

Rezultat uspešnega dela je odlično sodelovanje s pristojnima državnima tožilstvoma, Finančno upravo RS, Finančnim uradom Novo mesto in Inšpektoratom RS za delo, OE Novo mesto.

Nepravilnosti pri združevanju družin

Pri obravnavi kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in temeljnih pravic delavcev smo ugotovili tudi nepravilnosti pri združevanju družin. Šlo je za kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki so jih vlagatelji izvrševali ob pomoči svojih delodajalcev. Obravnavali smo 62 vlagateljev (zaposleni predvsem v gradbeni dejavnosti in v pekarnah) ter podali kazenske ovadbe za 1098 kaznivih dejanj.

Kazniva dejanja so izvrševali zaposleni (v večini državljani iz tretjih držav) ob pomoči delodajalcev na način, da so na upravne enote podajali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o svojih prejemkih s ciljem, da so zadostili pogojem za dosego cenzusa potrebnih prihodkov za preživljanje družinskih članov. Na ta način so spravljali upravne enote v zmoto, da so vlagateljem izdajale dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje družinskih članov. V predkazenskih postopkih smo ugotovili različne načine, s katerimi so vlagatelji lažno prikazovali višino prihodkov. Delodajalci so zaposlenim na plačilnih listah lažno prikazovali stroške, ki pa dejansko niso nastali, in sicer, nerealna zvišanja bruto plač za čas, ko so morali izkazovati višja sredstva, lažne stroške prevoza na delo, lažne stroške službenih potovanj, kilometrino, visoke zneske nadomestil za prehrano, lažne stimulacije za opravljeno delo, nadomestila za ločeno življenje, lažne terenske dodatke in druge lažno prikazane dodatke pri plačah.

Po pridobitvi dovoljenj za svoje družinske člane pa so na podlagi realnih prihodkov začeli koristiti socialne transferje, ki so na voljo v Sloveniji.

Kriminalisti in policisti smo v predkazenskem postopku sodelovali z upravnimi enotami, ki so za posamezne primere tudi same zaznale sume nepravilnosti. Največ kaznivih dejanj pa smo zaznali z lastno dejavnostjo ob preiskovanju drugih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in kršitev temeljnih pravic delavcev. Za dokazovanje nepravilnosti in kaznivih dejanj smo sodelovali tudi s pristojnimi inšpekcijskimi službami, in sicer Inšpektoratom RS za delo in FURS.

V preiskavi smo pridobivali podatke in dokumentacijo, zbirali obvestila, pridobivali bančne podatke itd., opravili smo več kot 30 hišnih preiskav pri različnih delodajalcih in v računovodskih družbah, ki so za delodajalce opravljale računovodske storitve. Zasegli smo listinsko dokumentacijo, elektronske naprave in pridobili dodatne dokaze, s katerimi smo dokazovali izvršitev kaznivih dejanj.

Predkazenske postopke smo izvajali ob usmerjanju in sodelovanju okrožnih državnih tožilstev Krško in Novo mesto, v nekaterih primerih so bile ustanovljene tudi specializirane preiskovalne skupine.

Obravnavani delodajalci, vlagatelji in kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin:

  • pri štirih delodajalcih z območja Posavja smo obravnavali 48 vlagateljev in podali kazenske ovadbe za 826 kaznivih dejanj;
  • pri dveh delodajalcih z območja Novega mesta smo obravnavali sedem vlagateljev in podali kazenske ovadbe za 167 kaznivih dejan;
  • pri delodajalcu z območja Celja smo obravnavali šest vlagateljev in podali kazenske ovadbe za 75 kaznivih dejanj;
  • pri delodajalcu z območja Metlike smo obravnavali enega vlagatelja in podali kazenske ovadbe za 30 kaznivih dejanj.

Kazenski zakonik za obravnavana kazniva dejanja določa zaporno kazen, in sicer:

  • do treh let za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine (253. člen KZ-1);
  • do dveh let za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin (235. člen KZ-1);
  • do osem let v primeru velike premoženjske škode za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov (227. člen KZ-1);
  • do petih let in denarno kaznijo za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) in
  • do osmih let za kaznivo dejanje davčne zatajitve (249. člen KZ-1).

Preiskovanje težjih oblik gospodarskih kaznivih dejanj in varovanje finančnih interesov Slovenije in EU sta prednostni nalogi policije

Prednostni nalogi slovenske policije na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete sta tudi preiskovanje težjih oblik gospodarskih kaznivih dejanj z veliko protipravno premoženjsko koristjo ter varovanje finančnih interesov Slovenije in Evropske unije. Med ta kazniva dejanja lahko zagotovo uvrstimo tudi predstavljene primere iz PU Novo mesto.

Ugotavljamo, da je izvrševanje teh specifičnih kaznivih dejanj zelo dobro organizirano in sistematično, pogosto povezano s tujino, in da pri izvedbi in organizaciji tovrstnih dejanj sodeluje več fizičnih in pravnih oseb. Storilci pri tem organizirajo celotne sisteme prirejenega vodenja poslovnih knjig, ustvarjanja in priznavanja neresničnih terjatev, prikritega prenašanja poslovanja ter preusmerjanja finančnih tokov med več povezanimi podjetji, tako v Sloveniji kot tujini. Na ta način na primer preprečujejo poplačilo oškodovanih upnikov, storilci pa si pridobijo veliko protipravno premoženjsko korist. Med oškodovanimi upniki so najpogosteje oškodovana tako podjetja, banke in FURS, s tem pa tudi proračun Slovenije.

Storilci poskušajo na opisan način zakriti sledi kaznivih dejanj nadzornim organom, organom odkrivanja, preiskovanja in pregona. Kriminalistične preiskave so čedalje bolj kompleksne, strokovno zahtevne, obsežne in dolgotrajne, še posebej v primerih povezanosti s tujino.

Policija mora v takih kriminalističnih preiskavah v skladu z Zakonom o kazenskem postopku zbrati številna obvestila, obsežno dokumentacijo, tako pri nas kot tudi iz tujine, pridobiti ugotovitve drugih organov, izvesti finančne preiskave, hišne preiskave, zaseže se praviloma večja količina elektronskih podatkov, izvesti je treba analize transakcij prometa na bančnih računih, pridobljenih po odredbi sodišča, itd., vse zbrane dokaze pa je treba ustrezno zavarovati, pregledati in ovrednotiti.

Pri specifičnih kaznivih dejanjih, ki so vezana na problematiko združevanja družin tujcev, poudarjamo, da se ta problematika nanaša na različno zakonodajo (kazniva dejanja, prekrški) in s tem tudi na pristojnosti različnih organov in institucij. Opisana dejanja so bila izvršena ob sodelovanju delavcev in delodajalcev, storilci so v postopkih pred slovenskimi organi uporabljali različno ponarejeno oziroma prirejeno dokumentacijo. Zato je v teh primerih zaznavanje, odkrivanje teh odklonskih pojavov še toliko težje.

Za ta kazniva dejanja odgovarjajo tako fizične kot tudi pravne osebe po Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.

Z namenom učinkovitejšega dela posvečamo veliko pozornosti tudi usposabljanju policistov in kriminalistov, na katere praviloma vabimo strokovnjake z različnih področij, predstavnike drugih organov in tožilstva. Pomembno in nujno je tudi medinstitucionalno sodelovanje med policijo, pristojnimi nadzornimi organi (najbolj pogosto Finančna uprava RS, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Inšpektorat RS za delo, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče in drugi) ter državnim tožilstvom, kakor je bilo tudi v tem primeru. V določenih primerih zadeve preiskujemo tudi v okviru specializiranih preiskovalnih skupin.

Slovenska policija bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti in ob sodelovanju z drugimi organi in državnim tožilstvom temu področju kaznivih dejanj ter problematiki posvečala veliko pozornost in obravnavala vse zaznane razloge za sum, da so bila storjena kazniva dejanja, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.

V nekaj manj kot šestih letih dobrih 55.000 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in več kot 2 milijardi evrov škode

Policija je od leta 2015 do začetka novembra 2020 obravnavala skupno 55.402 kaznivi dejanji s področja gospodarske kriminalitete, pri katerih je nastala skupna materialna škoda v višini več kot 2,1 milijarde evrov. Med temi kaznivimi dejanji je bilo:

  • 209 kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, kjer je nastala materialna škoda v višini več kot 109 milijonov evrov,
  • 12.650 kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev, kjer je nastala materialna škoda v višini več kot 48 milijonov evrov,
  • 3.084 kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin in skupno več kot 2.200 kaznivih dejanj overitev lažne vsebine,
  • v istem obdobju je Policija podala ovadbe tudi za 605 kaznivih dejanj davčnih zatajitev z materialno škodo v višini več kot 113 milijonov evrov. Med težjimi oblikami gospodarskih kaznivih dejanj v zadnjem obdobju Policija zaznava največje poraste ravno pri kaznivih dejanjih davčnih zatajitev.

Za ta kazniva dejanja odgovarjajo tako fizične (KZ-1) kot tudi pravne osebe (ZOPOKD).

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih