O tem, da je Slovenija že nekaj let zapovrstjo ena največjih, če ne celo največja, svetovna kolesarska velesila, čivkajo že vrabci na veji. Tadej Pogačar že nekaj sezon neumorno kraljuje na položaju številke ena svetovne kolesarske lestvice, tudi drugi slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič konstantno kroji njen vrh. Nikakor pa ne smemo pozabiti niti na »junaka iz sence« Mateja Mohoriča, ki s številnimi etapnimi (in tudi skupnimi) zmagami na prestižnih dirkah širom sveta dopolnjuje uspehe izjemne slovenske trojice, ki je pravi strah in trepet za vso preostalo svetovno kolesarsko smetano.
Čeprav je v letošnji sezoni zmago v skupnem seštevku na eni od treh največjih tritedenskih dirk prispeval »le« Roglič na italijanskem Giru, uspehi slovenskih kolesarjev v letu 2023 predstavljajo enega od mejnikov v zgodovini tega športa. Kakšno sezono imajo za seboj omenjeni trije velikani svetovnega kolesarstva, nazorno priča podatek, ki ga je objavila največja evropska športna televizija Eurosport. Tadej Pogačar je v letu 2023 dosegel 17, Primož Roglič 15, Matej Mohorič pa 7 zmag na najvišjem nivoju svetovne kolesarske turneje. Brez lažne skromnosti lahko torej zapišemo, da je kolesarsko leto 2023 minilo v slovenskem znamenju, in bo v analih kolesarskega sveta za vekomaj ostalo zapisano kot »slovensko leto«.
Slovenska prevlada na največjih klasikah
Naši kolesarski asi so poleg številnih odmevnih etapnih zmag na največjih tritedenskih dirkah kar tekmovali med seboj tudi v številu zmag na najbolj prestižnih enodnevnih klasikah in enotedenskih dirkah. Pogačar je osvojil znamenito klasiko Pariz-Nica, Roglič je slavil na dirki Tirreno-Adriatico in na dirki po Kataloniji. Pogačar je odgovoril s trojčkom zmag na dirki po Flandriji, nizozemski klasiki Amstel Gold Race in na belgijski dirki La Flèche Wallonne. Sledila je najveličastnejša slovenska zmaga sezone, že omenjena Rogličeva pokoritev konkurence na slavnem italijanskem Giru, nato pa je napočil tudi veliki Mohoričev trenutek. Zmaga na enotedenski dirki po Poljski je bila zagotovo eden najsvetlejših trenutkov v njegovi uspehov polni karieri. Še eno v nizu sezon slovenskih presežkov, ki jo bomo tukajšnji ljubitelji kolesarstva za vselej pomnili, je v stilu zaključil Pogačar z zmago na enodnevni klasiki po Lombardiji, na kateri je Roglič slovenski uspeh dopolnil s tretjim mestom. Seveda pa nikakor ne smemo niti mimo bronaste Pogačarjeve kolajne na avgustovskem svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Glasgowu.
V zadnjih petih letih Slovenci poglavje zase
Že bežen pogled na listo zmagovalcev Gira, španske Vuelte in najprestižnejšega francoskega Toura razkriva, kako imenitne dosežke so v zadnjih petih let dosegali naši kolesarji. V tem obdobju je kar šest od 15 največjih dirk na svetu osvojil kolesar, ki ponosno zastopa barve deželice na sončni strani Alp. Pogačar je dvakrat zapored deklasiral vso svetovno srenjo na Tour de Franceu, Roglič pa je po treh zaporednih osvojenih Vueltah svoji bogati kolekciji prestižnih lovorik dodal še zmago na Giru d’Italia. Za primerjavo, edini državi, ki sta v tem obdobju slavili več kot eno skupno zmago, sta po dvakrat Danska z Jonasom Vingegaardom in Kolumbija z Eganom Bernalom. Ni kaj, človeku preprosto zmanjka okrasnih pridevnikov, s katerimi bi primerno poveličal izjemnost teh dosežkov. Pa saj dodatne besede niti niso potrebne, lahko samo še naprej z velikim ponosom uživamo v zlati dobi ne le slovenskega kolesarstva, pač pa športa na sploh. Ta pa naj kar še traja, traja, traja …
Izidor Volf
