V slovenskem registru pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 26.400 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Za stekleničenje je registriranih dobrih 2700 pridelovalcev, od tega je 11 večjih, ki pridelajo več kot 500.000 litrov vina letno. V register kmetijskih gospodarstev je vpisanih 14.357 hektarjev vinogradov.
Kot ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu, je v primerjavi z letom 2010 razvidno, da so se površine pod vinogradi po podatkih registra kmetijskih gospodarstev zmanjšale za 11 odstotkov, po zajemu rabe kmetijskih zemljišč pa za kar četrtino, kar kaže na opuščanje predvsem manjših vinogradov. Po zadnjih podatkih se sicer povprečna površina vinogradov na kmetijsko gospodarstvo nekoliko povečuje in znaša 0,55 hektarja.
Vseeno je še naprej za Slovenijo značilna velika razdrobljenost vinogradov, saj kar 85 odstotkov vinogradnikov obdeluje manj kot pol hektarja vinogradov, velikost do enega hektarja pa zajame kar 91 odstotkov vseh pridelovalcev.
Velikostna struktura je najbolj razdrobljena na Štajerskem in Dolenjskem ter v Prekmurju in Beli krajini, največje premike k izboljšanju velikostne strukture pa opažajo na območju Goriških Brd, kjer skoraj dve tretjini pridelovalcev obdeluje več kot hektar vinogradov, 17 odstotkov pa celo več kot pet hektarjev.
Na obseg letnega pridelka vplivajo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Letno vinarji v Sloveniji pridelajo od 63 do 89 milijonov litrov vina, pri čemer ga je okoli petina namenjena samooskrbi, medtem ko je registrirane pridelave od 45 do 55 milijonov litrov letno. Pri tem okoli 70 odstotkov pridelka predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom.
Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja se je leta 2022 povprečna prodajna cena vina s slovenskim geografskim poreklom na slovenskem trgu in trgih EU zvišala pri vseh kategorijah vina, prodanega pa ga je bilo za šest odstotkov več kot leto prej.
Pri tem je treba upoštevati, da količine za leto 2021 zajemajo tudi vino, prodano za namen krizne destilacije, ki je bila uvedena kot ukrep za reševanje viškov vina po epidemiji v letih 2020 in 2021. V primerjavi z zadnjim štiriletnim obdobjem pred epidemijo (2016-2019) so bile povprečne cene najbolj prodajane kategorije kakovostnih vin lani višje za kar 40 odstotkov, v kategoriji deželnih in namiznih vin pa za več kot 20 odstotkov.
