V povprečju od 20 do 40 % vseh poti opravimo s kolesom, približno 10 do 15 % ljudi pa dnevno kolesari na delo ali po drugih opravkih. V teoriji je vožnja s kolesom enostavna, kaj pa v praksi?
Kolesarjenje in e-kolesarjenje sta v zadnjih letih v vzponu, povečuje se delež poti opravljenih s kolesom in skupno število prevoženih kilometrov. Povečuje se tudi delež e-kolesarjev, posledično pa narašča število prometnih nesreč z udeležbo e-kolesarjev.
V prometnih nesrečah s kolesom sta bili lani udeleženi 1.502 osebi, 7 kolesarjev je umrlo, 236 je bilo hudo telesno poškodovanih, 1.061 pa lažje telesno poškodovanih.
Pri e-kolesarjih so policisti lani zabeležili 67 prometnih nesreč. Dva e-kolesarja sta umrla, 11 je bilo hudo telesno poškodovanih, 46 pa lažje telesno poškodovanih.
V primeru e-kolesarjev so v prometne nesreče največkrat vključeni starejši kolesarji nad 45 let, kažejo zadnji dostopni statistični podatki.
Pogosto povzročitelji nesreč
Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi:
- nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola,
- vožnje pod vplivom alkohola,
- neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak “stop” ali znak “križišče s prednostno cesto” velja tudi zanje, in ne le za voznike motornih vozil,
- pogosto hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebno na posameznih odsekih cest z večjim naklonom.
Izberite varno pot
V prometu je najvarneje kolesariti po kolesarskih pasovih, stezah in poteh, kjer so na voljo. Pomembno je, da se držimo iste smeri kot motorni promet, ko vozimo po kolesarskih pasovih ali stezah. Na dvosmernih kolesarskih stezah pa je pravilno voziti po desni strani.
Prisotnost kolesarske infrastrukture je ključna za varnost ranljivih udeležencev v prometu, saj omogoča ločevanje kolesarjev od motornega prometa. To zmanjšuje možnosti trčenja med kolesarji in avtomobili ter preprečuje nezgode, kot je na primer trčenje v odprta avtomobilska vrata.
Če na cesti ni kolesarskega pasu ali steze, je najbolje voziti ob desnem robu vozišča v isti smeri kot promet, pri tem pa ohranjati varno razdaljo od roba vozišča. Tako bomo bolj vidni za voznike, ki nas bodo lažje opazili, še posebej, če z roko jasno kažemo spremembe smeri vožnje.
Poznate pravila?
Pred zavijanjem v križišču ali obvozu ter pri premagovanju ovir je ključno pravočasno in jasno signalizirati svojo nameravano smer. To storimo z iztegom roke na stran, tako da je naša namera nedvoumno razvidna, obenem pa se prepričamo, da smo bili opaženi.
Če kolesarimo v skupini, je priporočljivo voziti drug za drugim. Razdalja med posameznimi kolesarji naj bo primerna glede na hitrost vožnje, pri čemer naj bo minimalna razdalja enaka dolžini treh koles.
Pred prečkanjem ceste na prehodu za pešce moramo sestopiti s kolesa in ga pripeljati ob sebi čez prehod. To pravilo velja tudi za otroke, razen v primeru, ko so še zelo majhni. V takem primeru naj otroka varno vodi odrasel in poskrbi za prečkanje prehoda. Med vožnjo ne smemo uporabljati mobilnih telefonov, slušalk ali drugih naprav, ki bi lahko zmanjšale našo pozornost in sposobnost obvladovanja kolesa.
S kolesi ni dovoljena vožnja v naravnem okolju zunaj naselij, zunaj vseh vrst cest, zunaj kolovozov in poljskih poti. Prepoved velja tudi za gozdne in planinske poti. V naravnem okolju je vožnja s kolesom dovoljena po vseh utrjenih poteh, ki se uporabljajo za hojo ali vožnjo, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi na območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi.
Čelada za večjo varnost
Pravilno nameščena kolesarska čelada, ki je prave velikosti za našo glavo, zmanjšuje možnost za hude poškodbe glave za 60 %. Nošenje čelade je za otroke in najstnike do 18. leta starosti v Sloveniji obvezno, medtem ko je za odrasle kolesarje priporočljivo, saj bistveno prispeva k njihovi varnosti. Ko stresemo z glavo levo-desno in naprej-nazaj, se čelada ne sme premikati.
Veste, kako namestiti čelado:
- Sega globoko na čelo, približno 3 cm (dva prsta) nad obrvi. Pri tem zadnji del čelade ne sme segati na kolesarjev vrat.
- Zapeti paščki tvorijo črko V pod ušesi.
- Dolžino paščkov prilagodimo tako, da čelada dobro objame glavo. Med zapetimi paščki in brado naj bo za en prst prostora.