Mestnik
Featured

Vas je prizadela suša? Bliža se zadnji rok za oddajo podatkov o škodi

 V teh dneh občinske komisije zaključujejo zbiranje podatkov o škodi na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše. V popis škode so vključene vse občine po državi, so pa nekatere z zbiranjem vlog že zaključile, nekatere vloge še prejemajo. Zadnji rok, do katerega morajo občinske komisije podatke vnesti v aplikacijo Ajda, je 3. oktober.

Na Upravi RS za zaščito in reševanje so pojasnili, da bo groba ocena škode po letošnji suši znana po zaključku vpisa v aplikacijo. Sledilo bo preverjanje in obravnava na državni komisiji za ugotavljanje skupne ocene škode.

Kot zadnji rok, do katerega morajo občinske komisije podatke vnesti v spletno aplikacijo Ajda, je določen 3. oktober 2022. “Glede na dosedanje izkušnje pa smo na pobudo občin rok običajno podaljšali,” so še navedli na upravi.

Letošnja suša je prizadela celotno državo, po prvih ocenah pa je najbolj prizadet pridelek koruze in travinja.

Če bo skupna škoda zaradi suše višja od 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, sledi priprava državnega programa odprave posledic, ki lahko vključuje več ukrepov, kot so izplačila odškodnin in drugi ukrepi.

Znano pa je, da so odškodnine precej nižje, ko je ocenjena škoda, zato so se ponekod spraševali tudi o smiselnosti popisovanja škode, poleg tega so odškodnine ponavadi izplačane v naslednjem koledarskem letu. Leta 2017 je bila denimo škoda po suši ocenjena na 65,3 milijona evrov, država pa je prizadetim kmetijskim pridelovalcem izplačala okoli sedem milijonov evrov.

Najhujša suša v letu 2003

V zadnjih dveh desetletjih je bila sicer najhujša suša leta 2003, ko je bila škoda ocenjena na 121,5 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 35 milijonov evrov pomoči.

Država lahko kmetijskim pridelovalcem pomaga tudi na druge načine, denimo s predčasnim izplačilom subvencij in da odpiše prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Medtem kmetje opozarjajo, da je tudi zaradi draginje nujno, da je pomoč države hitra in učinkovita ter da ni povezana s prevelikimi administrativnimi bremeni.

STA.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih