fbpx
Mestnik
Foto: Celje.info
Aktualno Dogodki Gospodarstvo Narava & zdravje Novice

Več kot polovica prebivalcev se ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo.

Po tem, ko je prejšnji teden  v medijih odmevala novica o najdbi izjemno učinkovitega cepiva proti koronavirusu, smo preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili proti koronavirusu, ko bo to cepivo dostopno tudi v Sloveniji. Več kot polovica prebivalcev se ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo. Namera cepljenja narašča s starostjo, oceno lastne ogroženosti in z bližino izkušnje z okužbo.

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Večji delež prebivalcev se ne bo odločil za cepljenje, ko bo cepivo na voljo

Po tem, ko je prejšnji teden  v medijih odmevala novica o najdbi izjemno učinkovitega cepiva proti koronavirusu, smo preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili proti koronavirusu, ko bo to cepivo dostopno tudi v Sloveniji. Dobra četrtina (26%) jih pravi, da se zagotovo ne bodo cepili, še skoraj tretjina (31%), da bolj verjetno ne – skupaj torej več kot polovica prebivalcev napoveduje, da se (verjetno) ne bodo cepili (57%). Na drugi strani le ena šestina pravi, da se bodo zagotovo cepili, dobra četrtina pa, da bolj verjetno. Razmerje v nameri cepljenja je torej 43% : 57% v smeri »bolj ne«.

Najpogostejša razlogi za namero cepljenja so vezani na odgovornost in skrb do drugih

Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (50%), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (45%). Slaba tretjina navaja, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo med rizično skupino in jih ne želijo okužiti (32%). Dobra četrtina vprašanih je kot razlog navedla tudi, da ne želijo preobremenjevati  zdravstvenega sistema v primeru močnejše okužbe oziroma, ker je to priporočilo medinske stroke (26%).

Namera cepljenja pričakovano narašča s starostjo, višja je  med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino za težji potek bolezni, ter med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem najožjem socialnem in fizičnem okolju. Nekoliko presenetljivo pa je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno (»brezupno, kritično, na trenutke kaotično«). Namera cepljenja je tako višja od 50% samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in starimi nad 60 let.

Najpogostejši razlog proti cepljenju je nezaupanje v cepivo

Najpogosteje izbrani razlog za odklonilno namero cepljenja je nezaupanje v novo cepivo – 61% jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41% se jih boji stranskih učinkov. Slaba tretjina (30%) kot razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina, da ne sodijo v rizično skupino (24%), podobno visok delež je prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna (23%).

Valicon

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih