V Sloveniji je bilo konec leta 2022 nekaj več kot 935.344 delovno aktivnih oseb, od katerih jih je skoraj 505.000 odhajalo na delo v drugo občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena Ljubljana, Trzin pa ostaja najbolj izrazito delovna občina. Delovnih mest ima namreč veliko več kot delovno aktivnih prebivalcev.
V Ljubljano dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih prihaja na delo skoraj 141.300 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 24.200 njenih delovno aktivnih prebivalcev, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Na drugi strani imamo t. i. izrazito delovne občine, kamor statistiki uvrščajo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 17, med njimi je bila prvič tudi Rogaška Slatina, ki je bila v letu pred tem še med zmerno delovnimi občinami.
Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih je prihajalo na delo v Trzin okoli 5500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1300 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je glede na presežek delovnih mest krepko pred drugimi. Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Šempeter – Vrtojba, Nazarje, Ljubljana in Murska Sobota.
T. i. izrazito bivalne občine pa so tiste, v katerih je delež delovnih mest za več kot 36 odstotkov manjši od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu leta 2022 je bilo takih občin 31.
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 202.700 oz. 22,1 odstotka delovno aktivnega prebivalstva
STA