fbpx
Mestnik
VIR: iStock.
Featured Narava & zdravje

Zaradi tuberkuloze leta 2020 umrlo milijon in pol ljudi, v Sloveniji še ni izkoreninjena

Svetovni dan tuberkuloze, ki ga obeležujemo danes, je namenjen ozaveščanju javnosti o eni najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu, ki še danes v svetu predstavlja velik problem. Letošnji svetovni dan z geslom Vlagajmo v odpravo tuberkuloze. Rešujmo življenja izpostavlja potrebo po vlaganju v aktivnosti za izkoreninjenje bolezni.

Tuberkuloza, poznana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen pljuč, ki primarno prizadene pljuča. Tuberkuloza še danes predstavlja velik problem zaradi slabe in pomanjkljive zdravstvene oskrbe, slabih življenjskih pogojev in revščine v določenih predelih sveta, širjenja HIV oz. aids okužb, vojnih razmer in problemov beguncev, brezdomcev in zapornikov, so na svoji spletni strani pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Cilj letošnjega svetovnega dneva je tudi opozoriti na negativen učinek epidemije covida-19, ki je ogrozila dosežen napredek pri odpravi tuberkuloze. V letu 2020 je bilo namreč več smrti zaradi tuberkuloze kot leto pred tem, prav tako je bilo prepoznanih in zdravljenih manj primerov bolezni, manj oseb pa je tudi prejelo preventivna zdravila.

Po ocenah je v letu 2020 za tuberkulozo zbolelo skoraj 10 milijonov in umrlo milijon in pol ljudi. Vsak dan zaradi tuberkuloze življenje izgubi več kot 4100 ljudi, skoraj 30.000 ljudi pa na novo zboli za to boleznijo, ki jo je sicer mogoče preprečiti in ozdraviti, so na spletu zapisali na Univerzitetni kliniki Golnik. V Sloveniji tuberkuloza ni izkoreninjena, toda cepljenje proti tuberkulozi ni več obvezno, saj se bolezen pojavlja le redko. Pri nas pljučno tuberkulozo zdravijo v bolnišnici, največkrat na Golniku, zdravljenje pa običajno traja od šest do devet mesecev, navajajo na spletni strani Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim.

VIR: iStock.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov so dodali, da je eden od pomembnejših vzrokov za slabši uspeh odprave tuberkuloze pojavljanje odpornejših oblik te bolezni, ki so težje ozdravljive. K neuspešnosti odprave te nalezljive bolezni pa vplivata tudi dogajanje na vojnih območjih in povečane migracije ljudi, med katerimi je večja možnost prenosa tuberkuloze. Zato poudarjajo, da je za zagotovitev zdravljenja potrebna dobra državna strategija ter da bo večje vlaganje v zdravljenje tuberkuloze na svetovni ravni rešilo na milijone življenj in pospešilo konec epidemije tuberkuloze.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali pri Zbornici – Zvezi svetovni dan tuberkuloze obeležujemo na dan, ko je Robert Koch leta 1882 sporočil, da je odkril bakterijo, ki povzroča tuberkulozo, kar je odprlo pot k diagnosticiranju in zdravljenju te bolezni. Namenjen je ozaveščanju in razumevanju javnosti o uničujočih zdravstvenih, socialnih in gospodarskih posledicah tuberkuloze ter krepitev prizadevanj za odpravo svetovne epidemije tuberkuloze. Osredotoča pa se tudi na ljudi, ki jih je bolezen prizadela, in k pozivu odgovornih k hitrejšem ukrepanju za odpravo bolezni, še piše na spletni strani klinike.

Na Univerzitetni kliniki Golnik so še zapisali, da je zaradi prihoda večjega števila beguncev iz Ukrajine, kjer je tuberkuloza še vedno pogosta bolezen, nujno, da se z namenom vzdrževanja dobre epidemiološke situacije glede tuberkuloze pri nas tem osebam zagotovi enaka raven zdravstvene zaščite pri preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju tuberkuloze kot našim prebivalcem.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih