Mestnik
Gospodarstvo

Ali in kdo bo lahko prejel odškodnino zaradi koronavirusa?

(Pre)Pozno ukrepanje vlade s premilimi ukrepi

Nekaj mesecev nazaj smo prebivalci evropskih držav le opazovali kaj se dogaja na Kitajskem zaradi koronavirusa, pri tem pa si nismo mogli niti predstavljati, da bomo kaj hitro tudi sami v enaki situaciji. Ali bi to stanje, ki danes  vlada v večini evropskih držav (predvsem v sosednji Italiji in Španiji), lahko vladajoči organi preprečili, če bi stanje takoj obravnavali kot izredno resno ter takoj začeli sprejemati potrebne ukrepe za zajezitev virusa. V zadnjih dneh je zaslediti, da je stanje v Italiji tako hudo tudi zaradi nogometne tekme Lige prvakov v Milanu, kjer je bilo prisotnih okrog 40.000 ljudi. Ali bi morali odgovorni, ki so dovolili, da se na enem mestu zbere tako veliko število ljudi, odgovarjati za to, da dogodka niso odpovedali in tako preprečili razširitev virusa med toliko ljudi iz različnih krajev? Bi morda tudi v Sloveniji lahko preprečili razširitev virusa, če bi pravočasno sprejeli ukrepe za zajezitev le tega? Namreč, meja z Italijo je bila odprta do dne 18.03.2020 medtem, ko so univerze v Trstu in Vidmu zaprli že 24.02.2020. Italijani so torej želeli preprečiti zbiranje večjega števila ljudi, obmejna mesta v Sloveniji pa so kar vrvela od Italijanov, ki so prihajali k nam na izlete, po nakupe, na kosila in večerje, na igrišča, ipd. Bivši premier Šarec je konec februarja izjavil, da zaprtje mej ne bi ustavilo širjenja okužbe ter, da nikakor ni razlogov za paniko, medtem, ko je Romunija že 24.02.2020 uvedla obvezno karanteno za vse, ki potujejo iz Italije (Lombardije in Benečije) v državo, enako tudi Avstrija. Ustavili so celo vlak, ki je pripotoval iz Italije zaradi suma, da sta dva potnika okužena. Ko so bili testi negativni so vlak spustili naprej v državo.

Danes se je izkazalo, da bivši premier ni ravnal pravilno in v kolikor bi takrat ravnali malo bolj »panično«, morda danes stanje ne bi bilo tako kritično kot je, pri tem pa bi tudi gospodarska škoda bila manjša kot bo sicer. Tudi državna sekretarka na ministrstvu je pred epidemijo sporočila, da ne bomo zapirali mej, odpovedovali vsega povprek, zapirali šol in vrtcev ter javnih ustanov, tudi, ko bo virus pri nas, ker to ne bo potrebno. Od teh besed ni minil še niti mesec dni, pa se je žal vse to zgodilo, kar nakazuje na to, da so situacijo močno podcenili ter niso zagotovili izvedbe vseh, nujno potrebnih ukrepov, za zajezitev virusa in preprečitev epidemije.

Zaradi prepoznega ukrepanja in očitka »malomarnosti pri obvladovanju izbruha okužb zaradi koronavirusa« pa je v preiskavi smučarsko središče Ischgl v Avstriji, saj je obratovalo še osem dni za tem, ko so mnoge države opozarjale, da ravno od tam prihaja veliko obolelih. Tako je Islandija že dne 05.03.2020 omenjeno smučišče razglasila za prizadeto območje. Tožilstvo na pa Tirolskem sumi, da je kršitev obvezne prijave okužbe storil tudi lastnik znanega gostinskega obrata, ker pristojnim oblastem ni pravočasno prijavil, da so pri enem od zaposlenih že konec februarja potrdili okužbo s koronavirusom.

Pomanjkanje zaščitne opreme in respiratorjev

Ko smo ugotovili, da izrednim razmeram in epidemiji ne bomo mogli ubežati in je tudi vse več ljudi potrebovalo zdravniško pomoč ter zaščitno opremo, smo ugotovili, da nam le te primanjkuje. Mask in respiratorjev nikakor niso mogli dobaviti v potrebni količini, saj so se za dodatno dobavo odločili v najslabšem možnem času – ko je povpraševanje po teh stvareh bilo največje in ko so številne meje bile že zaprte in je zato tudi sama dostava bila močno otežena. Država bi o kopičenju zaloge tako pomembnih stvari, ki varujejo in ohranjajo življenja, morala razmišljati takoj, ko je obstajala najmanjša možnost, da se virus razširi tudi pri nas in ne potem, ko so že razglasili epidemijo. Vsekakor pa smo že pred tem imeli na razpolago zelo malo respiratorjev (predvsem jih je bilo zelo malo prostih) in bi država, ne glede na trenutno situacijo, morala poskrbeti, da bi jih imela na zalogi. Tudi nova vlada je večkrat omenila, da so bile blagovne rezerve skoraj prazne in, da zaščitnih sredstev skoraj ni bilo oz. jih je bilo dovolj zgolj za en dan dela na UKC Ljubljana. V takšnih ravnanjih se mora iskati tudi odškodninska odgovornost vseh, ki so o tem odločali in zaradi neznanega razloga škodovali celotnemu zdravstvenemu sistemu in državljanom.

Dražavna sekretarka v prejšnji vladi je še 24. Februarja zatrjevala, da zaščitni ukrepi, kot so maske, niso potrebni in jih verjetno niti niso naročili. Enakega stališča je bil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V teh ravnanjih jih je podprl tudi premier Marjan Šarec.

Zakaj ni zunanji minister javno odsvetoval počitnice v Italiji?

Čeprav je v času zimskih počitnic, že bilo znano, da je se je koronavirus pojavil v Italiji, zunanji minister ni prebivalcev Slovenije javno pozval naj ne hodijo na dopust v Italijo. Dne 23.02.2020, ko se je v Italiji odvijala že prava drama, je naše zunanje ministrstvo svetovalo zgolj previdnost pri vračanju domov iz Italije, namesto, da bi vsem, ki so prišli iz Italije odredilo 14-dnevno karanteno. Tudi ukrep Italije s katerim so izolirali zgolj 11 mest, ni bil zadosten, saj ljudem dejansko niso preprečili potovanj iz izoliranih mest. Tako se jih je veliko začasno kar odselilo in s tem omogočilo nadaljnje širjenje okužbe. S tem sta bila seznanjena zunanje ministrstvo in prejšnja vlada, pa kljub temu niso preprečili prehod ljudi iz izoliranih mest v našo državo. Zdravstveni strokovnjak in imunolog dr. Alojz Ihan je dejal, da bi zunanji minister vsekakor moral to storiti, kot tudi odrediti, da se vsi, ki so se vrnili iz počitnic iz Italije, dajo v samoizolacijo za 14 dni. Po njegovem mnenju je to bila ključna napaka pri zajezitvi virusa in danes je jasno, da je imel prav. Prvi okuženi so namreč bili ravno tisti, ki so v času zimskih počitnic, ki so potekale od 17.02.2020 – 28.02.2020  dopustovali v Italiji in od tam prenesli virus k nam ter tako omogočili razširitev le tega med prebivalce. Kljub temu, da so številni pozivali Šarca k sprejetju določenih ukrepov, le teh ni bilo oz. so bili sprejeti prepozno.

Največja napaka Italije je bila, tako pravijo tudi strokovnjaki iz WHO, da so prekinili lete iz Kitajske in tako niso mogli več slediti potnikom, ki so v državo prihajali preko drugih držav, posledično teh ljudi niso mogli dati v karanteno ali jim odrediti samoizolacijo.  Država je bila tudi sicer izredno slabo pripravljena na prihod virusa, kar dokazuje današnja situacija v Italiji, ki ima največje število umrlih zaradi koronavirusa, število obolelih pa vsak dan še vedno bliskovito narašča.

Zakaj je največ okuženih v Ljubljani?

Jasno je, da je Ljubljana glavno in največje mesto Slovenije, ki tudi šteje največ prebivalcev. Medtem, ko so manjše občine od Ljubljane (Maribor, Ptuj, Lendava, Kočevje) samovoljno ali pa na poziv županov, zapirale lokale, pa tega ljubljanski župan ni storil. Na vprašanje zakaj ne zapre lokalov, pa je odgovoril, da bo to odločitev prepustil vladi. S pravočasnim zaprtjem lokalov, bi morda bili pri zajezitvi virusa uspešnejši.

Odgovornost države in odškodnina

Ali bodo odgovorne osebe osebno odgovarjale za svoje (malomarno) ravnanje oz. opustitev dolžnega ravnanja ali bo odgovornost za njihove napake na svoja pleča prevzela država? Nedvomno je namreč ravno pravilno ukrepanje v pravem trenutku tisto, ki bi lahko zajezilo razširitev virusa med prebivalstvo, iz vsega napisanega pa je jasno razvidno, da je ravno v ključnih trenutkih prišlo do opustitve pri sprejemanju potrebnih ukrepov.

Pri odškodninski odgovornosti države se prav tako uporabljajo pravila obligacijskega prava, kar pomeni, da morajo biti podane predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med njima ter krivda na strani povzročitelja), pri čemer je še pogoj, da gre za ravnanje državnega organa, organa lokalne skupnosti oz. javnega uslužbenca. Da bi bil pogoj protipravnega ravnanja izpolnjen, mora iti za hujšo kršitev dolžnosti oz. nesprejemljivo ravnanje. V eni izmed sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je le to zapisalo »Vendar država odgovarja le, če državni organi vedo za konkretno ogroženost oseb, pa ne izvedejo nobenega izmed ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče razumno odvrniti nevarnost«. Kakorkoli, posamezniki si lahko sami oblikujemo svoje mnenje o tem, o morebitni odgovornosti vlade, države in državnih organov pa bodo morala odločati za to pristojne institucije.

V Italiji se oškodovanci pripravljajo na tožbe proti državi                                                                            

Zaradi nastale situacije pa so žal nekateri ljudje utrpeli tudi duševne bolečine zaradi smrti bližnjih. V Italiji je namreč zaradi posledic koronavirusa umrlo več zdravnikov, saj jim država kot delodajalec ni zagotovila varnega delovnega okolja ter dala na voljo vso obvezno zaščitno opremo, ki jo potrebujejo pri zdravljenju okuženih. V Torinu so se tako svojci umrlega zdravnika že obrnili k odvetniku, da bi ocenil kakšne so možnosti pridobitve odškodnine od države. V Sloveniji na srečo smrtnih žrtev med zdravstvenim osebjem nimamo in upamo, da bo tako tudi ostalo. Vendar pa je znano, da nekateri zdravstveni delavci nimajo na voljo dovolj zaščitnih sredstev (tako v bolnišnicah kot tudi v domovih za upokojence, v trgovinah, itd.), kar lahko privede do množičnih okužb med njimi. Odstavljena direktorica NIJZ je celo javno izjavila, da trgovke v trgovinah ne potrebujejo zaščitnih mask. S tem država oz. ministrstvo kot delodajalec krši določbo 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki govori o tem, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter v ta namen izvajati ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Z opustitvijo dolžnega ravnanja je izpolnjen pogoj protipravnosti, ki ima za posledico nastanek škode, t.j. okuženost s koronavirusom. Tako so izpolnjene tudi zakonske predpostavke za obstoj civilne odgovornosti države in samo vprašanje časa je, kdaj se bo sprožil val tožb zaradi uveljavljanja odškodninske odgovornosti.

Zanimivo pa bo spremljati tudi razplet tožbe s strani lastnikov manjših podjetij v ZDA, ki Kitajsko tožijo, ker je že novembra 2019 vedela oz. bi morala vedeti, da se je pri njih pojavil nevaren COVID-19. Kitajska naj bi poskusila zatajiti pojav virusa, namesto, da bi o njemu seznanila vse pristojne institucije ter prepovedala polete iz Wuhana v ZDA ter tako preprečila oz. vsaj močno omejila njegov prenos izven meja Kitajske. Poleg tega ji očitajo, da je ravnala malomarno; da ni prijavila WHO pojava virusa in njegovih značilnosti ter, da je namerno prikrivala podatke in informacije, s čimer je povzročila, da se je le ta razširil po vsem svetu in povzročil enormno škodo celotnemu gospodarstvu na svetovani ravni.

Poravnava.si

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih