fbpx
Mestnik
Bobrišče
Aktualno Dogodki Novice

Bobri v Lešnici


V bližini domovanja – manjšega bobrišča, so zgradili velik jez, da so upočasnili tok vode in dvignili nivo vode za jezom. Bobri so med glodanjem drevesa v vodi bolj varni pred plenilci. Jez je zgrajen iz debelejših vej, kamenja, blata, listja in koruznih stebel.

Bobri pozitivno vplivajo na vodni ekosistem.

Bobri so zanimive in prav posebne živali. So sesalci in eni izmed največjih glodavcev na svetu. Njihovo telo je lahko daljše od enega metra in težko do 30 kg.

Samice so težje od samcev in bolj dejavne. Sprednje noge uporabljajo za kopanje, prenašanje kamnov, vej in za držanje hrane. Prste na zadnjih nogah imajo zraščene s plavalno kožico. Uporabljajo jih kot plavuti, dolg ploščat rep pa kot veslo. Plavajo lahko s hitrostjo 8 km na uro. Pod vodo brez zraka zdržijo 15 minut. Prozorne veke jim omogočajo gledanje pod vodo. Zobje jim rastejo vse življenje, v dveh mesecih en centimeter. Zato morajo kar naprej glodati. Živijo v ribnikih, jezerih, potokih, rekah. Njihova življenjska doba je v povprečju 8 let. So rastlinojede živali. Radi imajo lubje različnih vrst dreves. Jedo tudi lokvane, trs, koruzo in različne vrste listja – kar pač najdejo. Del življenja preživijo v vodi, del na kopnem, vse življenje z istim partnerjem, razen, če umre.

Prebivajo tudi na območju potoka Lešnica v bližini Osnovne šole Otočec, kar se vidi iz podrtih in oglodanih dreves ter dveh bobrišč in jezov. Njihove gradbene podvige so učenci odkrivali decembra lani na šolskem tehniškem dnevu, ko so raziskovali življenje bobrov in zanje izdelovali krmilnice. Nekatere učence je odkritje spodbudilo za iskanje podatkov v spletni in knjižni literaturi ter sistematično opazovanje, beleženje, snemanje in fotografiranje, saj je v potoku in ob njem vsak dan kaj novega.

Koliko časa že bobri domujejo ob potoku Lešnica, levem pritoku Krke, se ne da natančno ugotoviti. Opaziti je možno že nekaj starejših posušenih sledov glodanja na drevesih in tudi nekaj že dolgo časa nazaj podrtih dreves, kar se pozna po barvi preglodanega lesa. Verjetno so se naselili zaradi mirnega območja, čiste vode; lažje so si ustvarili bobrišče in zgradili jez, ker potok ni širok, je pa globok, čeprav potok nima strmega padca. Na obrežju je veliko dreves. Tu so najmanj trije bobri: samec, samica in mladič. Podnevi jih ni videti, ponoči in do jutra so zelo dejavni, kar je zabeležila samodejna šolska kamera. Iz posnetkov je razvidno, da se ne vrnejo vsak dan k istemu oglodanemu drevesu. Približno en teden je trajalo, da je padlo malo debelejše drevo, vmes so podrli drobnejša drevesa.

Za prvi nočni posnetek bobra je bilo potrebnih več kot 14 dni. Vztrajnost se je splačala, saj je kamera zaznala pestro nočno življenje: pižmovko, mačko, kuno, šele potem bobra.

V začetku februarja je bobrovo življenje zelo ogrozil človek. Grobo je posegel v njihovo domovanje. Najprej je podrl bobrišče in jez, potem so delavci podjetja, ki skrbi za vodna območja, pospravili ležeča drevesa in popolnoma odstranili podrti jez. Podrli so tudi manjši jez. Ker so bobri dobri gradbeniki, so si opomogli. Preselili so se v brlog, ki so ga spremenili v bobrišče. Začeli so graditi nov jez.

Ljudje imajo različne predstave o bobrih. Nekateri jih imajo za škodljivce, saj jim bobri pospravijo poljske pridelke, podirajo drevesa in z gradnjo jezov poplavijo površine. Zaradi nepoznavanja pomena bobrov za naravno ravnovesje namerno uničujejo bobrove jezove, podirajo bobrišča in nastavljajo strup. Bolje bi se bilo naučili sobivati z njimi, ker so koristni, saj s svojim načinom življenja pozitivno vplivajo na vodni ekosistem in prispevajo k ohranjanju mokrišč.

M. Š., OŠ Otočec

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih