Božič je v sodobnem tempu življenja velikokrat edini čas v letu, ko se celotna družine zbere skupaj in sede za božično mizo, polno dobrot, ter uživa v trenutkih, ki so prežeti s smehom, petjem in obdarovanjem. Je tako svetovni verski praznik kot tudi svetovni kulturni in komercialni pojav.
Ljudje po vsem svetu ga že dve tisočletji obeležujemo s številnimi običaji, ki so predvsem verske narave – ali pa so vsaj bili. Danes se predpriprave na božični večer pričnejo zelo zgodaj, pogosto tudi mesec dni pred božičem. Ljudje hitimo, božič pa tako izgublja prvotni namen in postaja vse bolj skomercializiran. Čeprav ga praznujejo po vsem svetu, se oblike in načini praznovanja od kulture do kulture razlikujejo. Preverili smo, kakšne so božične tradicije v različnih državah po svetu in jih predstavljamo v nadaljevanju.
Grenlandija velja za Božičkov dom
Grenlandija velja za domnevni Božičkov dom ali vsaj za kraj, kamor gre poleti na dopust. Če ga boste iskali, se odpravite v Spraglebugten, blizu mesta Uummannaq. Tu živijo Inuiti, ki se na božični dan obiskujejo ter imajo zabave, na katerih ne manjkajo kolački in kava. To je tudi priložnost, ko si med seboj izmenjajo darila, kot so modelčki sank, rokavice iz tjulnove kože in spolirane mroževe okle. Otroci hodijo od hiše do hiše in pojejo, zvečer pa se vsi odpravijo v cerkev, pogosto oblečeni v narodne noše. Hiše večinoma okrašujejo s svetlečo zvezdo na oknih, ki ima za njih poseben pomen, saj je zima čas, ko pri njih sonce sploh ne vzide. Tradicionalne jedi, ki jih jedo za božič, so surovo meso arktične ptice, zavito v tjulnjevo kožo ter več mesecev zakopano, da je strohnelo do posebne stopnje, kitova koža z nekaj sala (pravijo, da ima okus po kokosu) ter različne juhe, karibuje na žaru in sladice iz jagodičevja. Božič pa je tudi čas, ko za spremembo moški skrbijo za ženske, jim strežejo hrano in kavo.
V Franciji k jaslicam dodajo še mesarja, policista in duhovnika
Klasičnim jaslicam, kakršne poznamo v Sloveniji, v Franciji dodajo še mesarja, policista in duhovnika. Sliši se kot šala, kajne? Vendar ni. Na božični večer imajo v navadi zakuriti posebej izbrano poleno – »božično« poleno iz češnjevega lesa – kar izvira iz germanskega poganstva. Francozi ta postopek naredijo na zelo francoski način: poškropijo ga z rdečim vinom. Poleno naj bi gorelo vso noč ter prijetno ogrevalo dom, v bližini pa pustijo nekaj hrane in pijače, v primeru, da bi mimo prišla Marija z Ježuščkom. Ponekod v Franciji pa imajo tudi zanimiv običaj, da pripravijo 13 različnih sladic iz najrazličnejšega sadja, oreškov in več vrst testa.
Na Japonskem »dan ljubezni«
Na Japonskem božični čas velja za čas, ko si ljudje med seboj širijo ljubezen in srečo, zelo popularno pa je tudi pošiljanje voščilnic in obdarovanje, podobno kot pri nas. Ljubezen pa je v teh dneh prisotna v še večji meri, podobno, kot je pri nas v navadi na Valentinovo. Zaljubljeni parčki se sprehajajo in ogledujejo novoletne lučke ter se odpravijo na romantično večerjo v restavracijo, zato je dobiti prosto mizo v času božiča tam kar velik podvig.
V Braziliji imajo »skrivnostnega« Božička
Božični običaji so v Braziliji precej podobni našim, le da imajo tam v tem času vroče poletje in ne zimo. Božič tako velika večina praznuje kar na plaži. Imajo pa zelo simpatičen običaj. Imajo »skrivnostnega Božička«, osebo, ki jih skrivaj obdaruje z drobnarijami ves december, na božični dan pa se razkrije. Tudi pri nas je tega vedno več, predvsem preko družabnih omrežij, kjer se posamezniki prijavijo in sodelujejo v akciji skrivnostnega obdarovanja. V Braziliji je božična pojedina običajno sestavljena iz purana, svinjine, šunke, solat in sadja, predvsem seveda tropskega. Najznačilnejša priloga pa je riž z rozinami in farofo – popraženo mešanico moke, narejene iz gomoljev južnoameriške rastline manioke. Za posladek pa nič drugega, kot sladoled. Nič nenavadnega glede na temperature.
Na Finskem se spominjajo umrlih
Poleg Grenlandije tudi Finska velja za Božičkov še en dom, ki naj bi stal na skrajnem severu države. No, vsaj tako trdijo Finci, zato veliko otrok pisma pošilja ravno tja. Tam pa se nahaja tudi zabaviščni park Christmas Land, kamor se z velikim veseljem odpravijo najmlajši. Božiček, možic z dolgo belo brado, pa na Finskem ni bil že od nekdaj. Pred njim je njegovo mesto zasedala julska koza Joulupukki, ki pa je darila zahtevala in ne dajala. Na finskem imajo prav tako zanimivo navado, da na božič obiskujejo grobove svojih bližnjih, prižigajo svečke in se spominjajo umrlih, podobno, kot pri nas 1. novembra. Eden izmed njihovih običajev pa je tudi ta, da zvečer na mizi pustijo hrano in ne smpijo na svojih posteljah, temveč na tleh, da se pokojniki lahko dobro najedo in spočijejo.
Božič v Ameriki v znamenju prestiža
Božično novoletni prazniki v Ameriki veljajo za stvar prestiža, božič nima skoraj nikakršne povezanosti s krščanskim božičem. Bolj kot jaslice in cerkvene slovesnoti e tam pomembno, kdo bo imel bolj razkošno okrasitev in večje božično drevo ter koliko bo pod njim daril. Ameriški božič je zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril in pisanjem čim večjega števila voščilnic. Na božični večer na večini prazničnih miz zadišita puran in šunka v brusnični omaki, obvezni sestavni del božiča pa so tudi krhki piškoti. Zbere se celotna družina in s skupnimi močmi okrasijo božično drevo, zvečer pa otroci Božičku pripravijo mleko in piškote.
V Mehiki iščejo prenočišče
Osrednje božično praznovanje v Mehiki se imenuje »La pasada«. Poteka v obliki procesije, ki prikazuje Marijino in Jožefovo iskanje prenočišča ter noč v betlehemskem hlevu. Z dogajanjem sledijo legendi. Procesija se začne devet dni pred božičem. Vsi zbrani se razdelijo v dve skupini – eni predstavljajo romarje in drugi gostilničarje. Romarji potujejo od hiše do hiše in prosijo za zatočišče, gostitelji pa jih vedno znova zavračajo, dokler deveti dan ne pridejo do hiše, ki je za te potrebe preurejena v hlev z jaslimi. Tu romarje sprejmejo z največjim veseljem. Nato sledi skupinska božična molitev in potem je čas za zabavo, na kateri ne manjka hrane in pijače. Med otroki so popularne tudi pinjate, z barvitim okrasjem okrašene kartonaste škatlice, v katerih so skrita darila in sladkarije, ki jih poskušajo odpreti s kiji in palicami.
Na Haitiju napolnijo čevlje s slamo
Haitijci se po božično drevo odpravijo že na začetku decembra. Nekateri ga gredo iskat v naravo, v gore, drugi pa si umetnega priskrbijo v bolje založeni trgovini. Doma ga okrasijo in z veseljem pričakujejo božični večer, ko otroci pod njega nastavijo zloščene čevlje, ki jih napolnijo s slamo. Po večerji pa se ne odpravijo spat, kot bi to pričakovali pri nas, temveč božično noč preživijo zunaj z družino. Najprej gredo k polnočnici, nato pa prepevajo po ulicah in se družijo s prijatelji. Medtem pa Božiček slamo v čevljih zamenja z darili. Zjutraj se vsi zberejo ob jedi, imenovani »reveillon«, kar v francoščini pomeni »zbuditi se«, nato pa se odpravijo spat – do kosila.
Po Avstraliji hodi »Swag man«
V času božiča je v Avstraliji poletje, zato božični dan marsikdo preživi kar na plaži. Nekoč so bile tradicionalen božične večerje, danes pa je vedno več preprostih družinskih piknikov na vrtu, v parku ali celo na plaži. Na praznični mizi ne sme manjkati hladen piščanec, raca ali puran, poleg tega pa so pogosto prisotni tudi morski sadeži, testenine, šunka, narezki, solate ter sladice. Po Avstraliji pa kroži legenda, da naj bi delo Božička nadomestil »Swag man«, saj je obstajala verjetnost, da bo zaradi vročine Božička zadela kap. Swag man pa je oblečen v modro majico brez rokavov in dolge, široke hlače. Živel naj bi pod goro Uluru, za božič pa se usede v terensko vozilo in se po rdečih prašnih cestah odpelje otrokom deliti darila. A v nekaterih predelih še vedno raje prisegajo na dobrega starega Božička.
V Grčiji preganjajo duhove
V Grčiji božič praznujejo dva tedna kasneje, kot pri nas, saj je tam prevladujoča pravoslavna vera. Takrat spečejo kolač, v katerem se skriva majhen zlatnik. Kdor ga najde, naj bi v naslednjem letu bil deležen posebne sreče. Dan pred božičem otroci hodijo po ulicah in pojejo božično pesem kalando, ki je značilna za Grčijo, v zameno za petje pa prejmejo tudi manjša darila. Poleg petja zraven zvončkljajo tudi z zvonci in tolčejo z bobni, s katerimi preganjajo duhove. Tipična jed na božični mizi je posebna zvrst kruha christopsomo. Tisti, ki ga pripravlja, mora na njem pustiti odtis svojih rok.
V Španiji igrajo božično loterijo
Božič v Španiji še ni tako skomercializiran, kot drugod. Večina se drži tradicije božične večerje in maše. V navadi pa imajo tudi pripravo tako imenovane božične loterije. V kolikor ima več ljudi isti dobitek ,se ta nato razdeli med vse. Božiček jih ne obiskuje, temveč Sveti trije kraji, ki otroke z darili obdarujejo v januarju. Prav tako tudi otroci pišejo pisma njim in ne Božičku. Tovrstni praznik Španci praznujejo na novoletno noč. Na vsak dvanajsti udarec ob polnoči morajo pojesti gozdno jagodo, saj si s tem zagotovijo mesečno srečo.
Na Češkem ženske mečejo čevlje
Na Češkem imajo zelo nenavaden običaj. Samske ženske naj bi do 24. decembra stopile iz hiše, sezule svoj čevelj in ga vrgle čez ramo. Če peta čevlja gleda proti vratom, to pomeni, da bo dekle v prihodnjem letu še vedno samska. Če pa peta čevlja gleda proti ulici, pa je to znak, da se bo v prihajajočem letu poročila in se lahko začne pripravljati na poroko.
Ukrajinci božično drevo okrasijo s pajčevinami
Prevladujoča vera v Ukrajini je pravoslavna, zat obožič praznujejo kasneje, torej 7. januarja. Na božični večer pripravijo sveto večerjo, ki pa jo lahko jedo šele, ko na nebu posije prva zvezda. Ta namreč simbolizira zvezdo, ki je svete tri kralje vodila k Jezusu. Ukrajinci med božično dekoriacijo ovezno vključijo tudi snop ali šopek pšenice, ki predstavlja njihov glavni pridelek, simbolno pa naj bi pomenila prednike. Zanimiva pa je tudi njihova okrasitev božičnih dreves. Slednja okrasijo z umetnimi pajčevinami, saj med njimi kroži legenda o revni materi, ki ni imela denarja za okraske. Ko so se otroci zbudili, so videli, da je božično drevo prepredeno s pajčevinami, ki pa so se ob prvem svitu spremenile v zlato in srebro. Odtlej je bila družina dobro preskrbljena.
M.K.
