Če je bila še nedolgo nazaj glavna tema pogovora korona, se je letos na mesto najbolj priljubljenih tem vrnilo vreme. Poletje so zaznamovale poplave, v takšnih razsežnostih, da so uničevale življenja. Prispevki o vremenu in vremenske napovedi so postali najbolj gledane vsebine. Vse nas je zanimalo, kaj prinaša naslednji dan. Brane Gregorčič je eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih meteorologov, ki se je za ta poklic odločil že proti koncu osnovne šole. Te dni je zagotovo prejel največ vprašanj v povezavi s snegom. Torej, kakšna zima nas čaka in kaj pravi o vplivu vremena na človeka?
Kako bi opisali letošnje vremenske razmere v Sloveniji? Dogajanje je bilo precej bolj pestro v primerjavi s preteklimi leti, lahko to potrdite ali morda ljudje le hitro pozabimo, kako je bilo leta nazaj?
Letošnje leto prav gotovo izstopa po številu in tudi intenziteti vremenskih ujm po Sloveniji. Seveda pa so se burni vremenski dogodki dogajali tudi v preteklih letih in celo stoletjih. Vsi se še gotovo spomnimo hudega žleda v začetku februarja 2014, pa poplav septembra 2010. Ujme so se dogajale tudi v zgodovini. Priporočil bi knjigo, ki jo je napisal žal že pokojni Miran Trontelj, ima pa naslov »Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja«. V njej najdemo opisana številna že pozabljena neurja, viharje, točo, snežne plazove, poprave, pozebe, visok sneg in snežne plazove, hud zimski mraz, sušna poletja. Nekateri zapisi segajo zelo globoko v zgodovino, tako lahko npr. preberemo, da so leta 1125 velike pozebe uničile sadno drevje in vinograde, leta 1550 pa je naglo narasla voda Savinje odnesla žito, živino ter vse brvi in mostove.
Vsekakor so letošnje leto zaznamovale poplave. Katerega od vremenskih dogodkov pa se vi najbolj spominjate?
Nekako se poleg avgustovskih poplav dobro spominjam tudi pogostih in močnih julijskih neurij, ki so prihajala k nam po južnem obrobju Alp celo iznad jugovzhoda Francije prek južnega dela Švice in severne Italije. Še posebej se spomnim zelo močne nevihte, ki je v ponedeljek 24.7. zvečer iznad Furlanije dosegla Goriško in se zelo hitro pomikala proti osrednji Sloveniji. Takrat bi se moral zvečer v živo oglasiti v TV program, a zunaj ni bilo varno in smo »vklop« nato realizirali prek zooma.
Kako kot meteorolog gledate na posnetke, ko narava praktično odnaša življenja in domove?
Seveda me taki prizori prizadenejo. A treba se je zavedati tudi dejstva, da bi se marsikateremu prizoru lahko izognili. Naši predniki so premogli več strahospoštovanja do vremenskih ujm, predvsem v zadnjih desetletjih pa je človek postavil svoja bivališča marsikje tam, kjer bi bilo bolje, da jih ne bi. Meteorologi lahko le opozarjamo na preteče vremenske nevarnosti in s tem morda preprečimo nekaj škode in tudi zmanjšamo ogroženost človeških življenj. Glede na letošnje res intenzivne vremenske ujme, se nam zdi, da smo bili v svojem poslanstvu relativno kar uspešni.
Ljudje radi rečemo, da smo za nenavadno vremensko dogajanje krivi sami. Menite, da je temu res tako? Ali so se ekstremi dogajali tudi že v preteklosti, ko človek še ni imel tako velikega vpliva na naravo?
Nahajamo se na območju, kjer se srečujejo trije klimatski pasovi – sredozemski, gorski in celinski. To na tako majhnem območju, kot je Slovenija, povzroča zelo veliko vremensko raznolikost in pa tudi večjo možnost za intenzivne vremenske procese. Kot že omenjeno, so se vremenske ujme dogajale tudi v preteklosti, a z naraščanjem temperature je v zraku tudi več vodne pare in s tem več razpoložljive energije za vremenske procese. Tako lahko žal pričakujemo, da se bo pogostost in moč neurij v prihodnje še povečevala.
Verjetno nas večino zanima, če padavine ki so za nami, obetajo padavine tudi v obliki snega? Kakšne zime se lahko veselimo?
Meteorologi radi pravimo, da vreme hitro pozablja svojo zgodovino. To še posebej velja v zmernih geografskih širinah. Na osnovi preteklega vremena torej ne moremo sklepati na prihodnji razvoj. Za napovedovanje uporabljamo rezultate računalniških modelov, ki sicer temeljijo na meritvah dejanskega trenutnega stanja atmosfere, a izračuni pa približno 7 do 10 dneh postanejo nezanesljivi in hitro spremenljivi.
Zdi se, da prave zime že dolgo ni bilo ali tudi v tem primeru prehitro pozabljamo?
Če pod »pravo zimo« mislimo na sneg in mraz, potem bo držalo. Zadnjih 30 let so zime praviloma dokaj mile, hladna obdobja se sicer pojavijo, a so dokaj kratka in neizrazita. Kljub temu pa lahko občasno še zapade precej snega. Spomnimo se npr. februarja 2013, ko so pod težo snega popuščale celo strehe. Dne 24.2.2013 je bila snežna odeja v Kočevju debela 115 cm, v Sodražici pa 112 cm.
Če bi ponovno izbirali poklic, bi se ponovno odločili za takšno pot?
Vsekakor. Odločitev je padla že proti koncu osnovne šole in je nikdar nisem obžaloval.
Kakšno vreme pa je vam osebno najbolj pri srcu?
Osebno sem ljubitelj zimskega vremena, posebej močnejšega sneženja ob katerem zavlada nekakšna čarobna tišina.
Ljudje radi rečemo, da nas je presenetil dež ali sneg. Se tudi vam zgodi, da vas vreme kdaj preseneti?
Kakšna ploha vsakogar lahko preseneti. Sicer pa se dandanes da spremljati vremensko dogajanje na veliko načinov in so večja presenečenja predvsem odraz nespremljanja dostopnih informacij.
Kako doživljate te vremensko pestre dni, ko morate biti previdni pri napovedih? Verjetno čutite ta pritisk javnosti?
Vedno poskusim izpostaviti bistvene poudarke pričakovanega vremenskega dogajanja. Ustvarjanje panike ni produktivno, pretirana ravnodušnost pa tudi ne. Vedno znova je treba uravnoteženo in na ljudem razumljiv način pojasniti kakšno vremensko dogajanje pričakujemo.
Vas ljudje radi ustavljajo na ulici in sprašujejo po vremenu?
Seveda se to dogaja. Na prijazna vprašanja se vedno prijazno odzovem in poskusim podati ustrezno razlago, oz. odgovor.
Radi govorimo o vremenskem vplivu na ljudi, verjamete, da vreme močno vpliva na počutje?
Do neke mere vreme seveda vpliva na nas. Ljudje smo različno dojemljivi in občutljivi na vremenske pojave. Po kakšni nevihti, ko se vse umiri, sigurno vsi čutimo nekakšno olajšanje, pred nevihto smo napeti, ob sopari nam je neprijetno. O tem sem se pogovarjal tudi z nekaterimi zdravniki in kar nekaj jih meni, da je pri tem zelo pomembna tudi sugestija. Če nekomu sugeriraš, kako naj se počuti, je precej verjetno, da se bo res tako počutil, sploh če je bolj sugestibilen.
Ker izhajamo na območju Kočevja, Ribnice in Novega mesta, me zanima, kako ste z našimi kraji povezani (morda tudi osebno) in kako vremensko »zanimivi« so naši konci?
Rojen sem v Ljubljani, korenine mojih staršev pa so na Primorskem in Gorenjskem. Vsekakor pa je vaše območje zaradi naravnih danosti, lepih gozdov in razmeroma redke poselitve zelo privlačno. Vremensko je zelo zanimivo in marsikdaj tudi izstopajoče v slovenskem merilu. Predvsem tu mislim na relativno veliko pogostost sneženih zim in nizkih jutranjih temperatur. Tudi poletno vročino je laže prenašati na nekoliko višji nadmorski višini in sredi gozdov. Glede na trend naraščanja temperatur v vseh letnih časih, bi si upal trditi, da bo prav širše območje Kočevske te spremembe morda še najlaže preneslo.