fbpx
Mestnik
FOTO: Wikipedia.
FOTO: Wikipedia.
Aktualno Kultura Novice

Dolenjsko-belokranjska enota zgodovinskega arhiva v neprimernih prostorih

Novomeška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana deluje v pretesnih, do konca napolnjenih in neprimernih prostorih močno načetega novomeškega gradu Grm, je ob 50-letnici njenega delovanja ocenil njen vodja Iztok Hotko. Javna služba omenjene arhivske enote za Dolenjsko in Belo krajino je s tem ogrožena, je opozoril na današnji novinarski konferenci.

Gre za velik prostorski problem, ki je povezan z dolgoletnim čakanjem na prenovo gradu Grm, katerega lastnika sta zadnjih približno deset let ministrstvo za kulturo in država.

V novomeški arhivski enoti namreč ne morejo več brez težav opravljati službe prevzemanja arhivskega gradiva, depoji pa so polni. Prostori na gradu Grm so tudi neprimerni za hrambo gradiva, v njih vladajo neugodne mikro klimatske razmere, na gradivu se pojavljajo plesen in drugi škodljivi pojavi.

Obenem so prostori gradu, v katerem imajo upravne prostore in del depojev, nevarni. Grad je v slabem stanju in se sesuva sam vase, je povedal Hotko.

Dogovori za prenovo gradu in zagotovitev ustreznih delovnih pogojev sicer tečejo od leta 2010, a se vmes zaradi različnih ovir ciklično zaustavljajo. V zadnjem obdobju pa se sicer “zdi, da se zadeve premikajo”.

Novomeška arhivska služba je namreč pridobila idejno prenovitveno zasnovo, določili so tudi, da naj bi arhivske prostore po njegovi prenovi preselili v nekdanje grajsko gospodarsko poslopje. Zanimanje za ureditev tega problema je pokazalo tudi ministrstvo za kulturo, “čakamo pa še na odziv lokalnih skupnosti in Mestne občine Novo mesto“. Vse sicer še vedno temelji zgolj na idejnih osnovah, je pojasnil njen vodja.

V primeru novomeškega gradu, ki ga uporabljajo predvsem Novomeščani, pa bi bilo smiselno, da se tega problema loti tudi novomeška občina, je menil Hotko.

Novomeška dolenjsko-belokranjska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana sicer hrani 577 fondov in zbirk oziroma približno dobrih 2000 tekočih metrov arhivskega gradiva, ki tvori neprecenljiv vir za preučevanje upravne, sodne, socialne, gospodarske in kulturne zgodovine Dolenjske in Bele krajine.

V fondih in zbirkah so shranjeni dokumenti, ki osvetljujejo zgodovinski razvoj obeh pokrajin in posamične človeške usode, je še na novinarski konferenci, ki so jo pripravili ob 50-letnici delovanja te enote, dejal Hotko.

Ob jubileju so na novomeškem Glavnem trgu postavili razstavo na prostem Pol stoletja Janusovega pogleda – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto. S to so počastili tudi 125-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana in današnji mednarodni dan arhivov.

STA.

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih